Položaj v Demokratični republiki Kongo se resno zaostruje, ker predsednik Joseph Kabila, ki se mu je v ponedeljek iztekel mandat, noče z oblasti. Včeraj so v Kinšasi policija in druge vladne sile, ki preprečujejo zbiranje protestnikov, večkrat s pravimi naboji streljale na skupine mladih privržencev opozicije in jih po poročanju agencij nekaj ubile.
Že pred tem so oblasti prepovedale demonstracije, prijele številne pripadnike opozicije, prekinile nogometno prvenstvo in blokirale družbena omrežja. V zadnjih dneh so bogati domačini in tujci zapuščali državo, veleposlaništva so evakuirala zaposlene, tuje investicije so ustavljene, trgovine in lokali pogosto zaprti.
Nova vlada v posmeh kritikom
Na oblast je Kabila prišel januarja 2001 s komaj 29 leti, in sicer po smrti očeta, nasilnega gospodarja vojne. Leta 2006 je bil na predsedniški položaj prvič izvoljen, leta 2011 pa je s pomočjo volilnih goljufij dobil še drugi petletni mandat. Po ustavi se za tretjega ne sme potegovati. Zato se opira na odločitev ustavnega sodišča, ki mu dovoljuje ostati na oblasti v primeru preložitve volitev. Kabila tako zdaj pravi, da bo ostal na oblasti, dokler ne bo izvoljen naslednik. Redne volitve, ki bi morale biti 27. novembra, pa je z izgovorom, da še ni seznama volivcev, preložil kar na april 2018. Sezname je v resnici težko sestaviti, ker še ni bilo niti popisa prebivalcev, ta pa je težko izvedljiv zaradi oboroženih milic na vzhodu 75-milijonske države.
Kot da bi hotel še prilivati olja na ogenj, je Kabila v trenutku, ko mu je uradno potekel mandat, imenoval novo vlado. Dosegel naj bi sporazum z majhnim delom opozicije, ki ji pripadajo premier in nekaj ministrov. Pravzaprav gre bolj za prebežnike iz vrst opozicije, saj ta od Kabile še naprej zahteva, da naj odstopi. Včeraj je pozvala državljane, naj ne priznajo več oblasti Kabile, mednarodno skupnost pa, naj prekine vse stike z njim. Sicer je večina voditeljev opozicije nekoč delala za Kabilo in nekateri so obogateli po njegovi zaslugi.
Veselje ob Trumpovi zmagi
Tudi veliko drugih afriških predsednikov si je v zadnjih dveh letih na vse pretege prizadevalo, da bi po dveh mandatih ostali na oblasti. Tako so zaradi tega spremenili ali vsaj na silo poskušali spremeniti ustavo v Burkina Fasu, Burundiju, Republiki Kongo, Ruandi, Kamerunu, Čadu, Angoli, Ugandi, Senegalu…
Po demokratičnem valu v Afriki v 90. letih zdaj ni več takega pritiska Zahoda na afriške voditelje, naj upoštevajo demokratične norme. Z izvolitvijo Donalda Trumpa v ZDA ga bo še manj. Kabila je bil rezultatov ameriških volitev vesel toliko bolj, ker bi Hillary Clinton, tako kot Barack Obama, zahtevala njegov odstop. Kabilov govornik za medije je po volitvah celo izjavil: »Demokratska vlada (ZDA) nam je hotela vladati kot ameriški koloniji.«
