Minuli konec tedna je bil londonski zrak razmeroma dober. Smoga ni bilo videti. Kak dan pred tem pa je bil tako strupen, da je londonski župan Sadiq Khan sprožil rdeči alarm, ki vključuje poziv Londončanom, posebno tistim z astmo in drugimi težavami z dihali, srčnim bolnikom in starejšim ljudem, naj čim manj hodijo na zrak. Vse pešce, tekače, kolesarje in voznike so pozvali, naj se izogibajo najbolj onesnaženim delom prestolnice: posebno osrednjemu in zahodnemu Londonu. Raziskave so pokazale, da je zrak ob dnevih, ko je stopnja onesnaženja zelo visoka, najbolj strupen v avtomobilih, pa tudi, da na povečano onesnaževanje močno vpliva dostava vsega, kar Londončani vse bolj množično kupujejo na spletu.
V zraku je najmanj dvanajst vrst strupov
Zakonodaja EU vsebuje najvišjo dovoljeno stopnjo onesnaženja zraka z dvanajstimi različnimi vrstami strupov, med katerimi so tako imenovani drobni delci, žveplov dioksid, dušikov dioksid, svinec, ogljikov monoksid in benzen. Drobni delci naj bi po trditvah organizacije Clean Air in London, ki zahteva pospešeno ukrepanje proti onesnaževanju zraka, povzročili smrt do 9500 Londončanov na leto. Bolj revolveraške zagovornike brexita, ki se jim mudi iz EU, moti celo zakonodaja EU o onesnaženosti zraka.
Nekdanji londonski župan Boris Johnson, ki je z brexitom poletel na položaj zunanjega ministra, je someščane sicer pogosto nasmejal s svojim klovnovskim vedenjem in jim veliko obljubljal, a v osmih letih županovanja zelo malo naredil. Posebno za to, da bi Londončani vdihavali boljši zrak. Očitali so mu celo, da je njegova mestna uprava poskušala prikrivati onesnaženost zraka. Na dan je prišlo, da je iz letnega poročila o onesnaženosti zraka leta 2013 objavila pozitivne ugotovitve, negativne pa »zakopala«. Med njimi ugotovitev, da je 433 od 1777 londonskih osnovnih šol v delih mesta, v katerih je onesnaženost zraka kršila največjo dovoljeno količino dušikovega dioksida. Več kot štiri petine teh 433 šol so bile šole z revnimi otroki. Prepad med revnimi in bogatimi se vse bolj pozna tudi po zraku, ki ga vdihavajo že otroci na šolskih igriščih.
Privatizacija zraka?
Če verjamete ali ne, potem ko so v Veliki Britaniji pod ikono britanske različice neoliberalizma Margaret Thatcher sprivatizirali plin, elektriko, vodo oziroma skoraj vse razen zraka, so se nekateri resno ukvarjali z idejo, da bi sprivatizirali tudi zrak. Pa so to norost opustili. Vsaj začasno. Bogatejši Londončani doma nimajo skrbi zaradi onesnaženosti. Denimo stanovanja v najvišjem evropskem nebotičniku, ki mu pravijo Črepinja, v katerem že dvosobno stanovanje stane skoraj milijon funtov, so hermetično zaprta, v njih pa je najsodobnejši sistem za hišno ventilacijo s filtri, ki čistijo zrak in preprečujejo, da bi v stanovanja prihajali drobni delci in drugi strupi. Pravilno domnevate, da naprava ni poceni. Cene se namreč začnejo pri 3500 funtih.
Proizvodnja in prodaja sistemov za hišno ventilacijo, ki čistijo zrak po vsej hiši ali stanovanju, sta se v zadnjem času razcveteli. Vse več gradbenih podjetij jih vgrajuje v vse svoje drage novogradnje. V mnoge vgrajujejo tudi tako imenovane žive zidove, notranje navpične vrtove, ki naj bi v zaprtih prostorih, odvisno od tega, koliko denarja je kdo pripravljen zapraviti zanje, bistveno izboljšali zrak. V britanskem tisku so omenili 28-letno modno oblikovalko Amal Fashanu, ki pravi, da je zelo zaskrbljena zaradi zraka, ki ga vdihava. V svoji hiši ima šestnajst kvadratnih metrov velik navpični vrt, za katerega je odštela 80.000 funtov. »Danes ni več pomembno samo zdravo jesti in zdravo telovaditi, ampak tudi zdravo dihati,« pravi bogata gospodična Fashanu.
Med bogatimi je zrak boljši
Vse več Londončanov, ki si to lahko privoščijo, kupuje stanovanja in hiše tam, kjer je zrak manj onesnažen. To praviloma velja za bogatejše dele prestolnice. Velik posel je tudi prodaja kisika. Glavni proizvajalec Boost Oxygen prodaja pločevinke, v katerih naj bi bil po njihovem zatrjevanju od 95- do 98-odstotno čist kisik. Ta naj bi povečeval energijo, zmanjševal stres in izboljševal razpoloženje. To podjetje, ki je nastalo marca lani, jih prodaja po ceni deset funtov in pol (dobrih dvanajst evrov). Proizvajalci pravijo, da bi morali imeti do pločevink s kisikom enak odnos kot do ustekleničene vode, češ, če ne zaupaš vodi iz pipe, kupiš ustekleničeno vodo… Priporočajo jih posebno voznikom, ki se znajdejo v stoječih kolonah, in pešcem, ki morajo mimo njih.
Pločevinke s kisikom? Po dobrih dvanajst evrov?
