Neposredno pred ameriškimi volitvami in tudi pred ustoličenjem Donalda Trumpa za predsednika 20. januarja Severna Koreja ni izzivala s svojimi balističnimi izstrelki, čeprav jih je pred tem med aprilom in oktobrom 2016 izstrelila kar osem. Zdaj pa je očitno hotela opozoriti nase novega gospodarja Bele hiše. Nekateri celo pravijo, da je šele z nedeljskim severnokorejskim izstrelkom Trump potrjen za ameriškega predsednika.
Raketa bi domnevno lahko letela največ do 4000 kilometrov (v nedeljo jih je premagala le 500), zato nikakor ne gre za medcelinski izstrelek, ki bi z dometom 10.000 kilometrov lahko dosegel ZDA. Je pa severnokorejski diktator Kim Jong Un pred tem v svojem novoletnem sporočilu napovedal, da je Severna Koreja tik pred tem, da ga dokonča.
Abe je bil ravno pri Trumpu
Severnokorejski izstrelek je predvsem pokvaril veliko navdušenje, ki sta ga ob srečanju na Floridi drug do drugega pokazala ameriški predsednik Donald Trump in japonski premier Šinzo Abe. Oba sta obsodila očitno kršitev resolucij varnostnega sveta Združenih narodov. »Želim, da se vsi zavedajo in vedo, da ZDA stoodstotno stojijo za Japonsko, veliko zaveznico,« je v naglo sklicani izjavi za javnost dejal ameriški predsednik. Trdnost zavezništva teh dveh držav je zdaj toliko pomembnejša ob notranjepolitični krizi v Južni Koreji, ki dejansko nima več prave vlade, vsaj dokler vrhovno sodišče ne bo sprejelo dokončne odločitve o usodi predsednice Park Geun Hye, ki jo je pred dvema mesecema odstavil parlament.
Koristen spor med ZDA in Kitajsko
Pjongjang si že dolgo prizadeva, da bi si priskrbel jedrsko orožje, ki ga razume kot sredstvo odvračanja, torej naj bi z njim preprečili vsako zunanjo nevarnost. Sicer se ima Severna Koreja že zdaj za jedrsko silo, kar je po njeni ustavi konstitutivni element njene suverenosti. Kljub krepitvi mednarodnih sankcij je Severna Koreja septembra lani izvedla svoj peti jedrski poskus. Do leta 2020 bi lahko po uradnih podatkih Pjongjang izdelal 50 atomskih bomb, pa tudi medcelinski izstrelek, ki bi dosegel ZDA.
V Pjongjangu so glede na sestavo Trumpove ekipe spoznali, da bodo imeli opraviti z veliko tršo ameriško politiko kot v času Baracka Obame. Upajo pa, da bodo napetosti med Pekingom in Washingtonom trajne, tako da Kitajska ne bo hotela sodelovati z ZDA pri kaznovanju Severne Koreje, ki ji bo tako ostal manevrski prostor za razvijanje jedrskega orožja.
Svarila glede TPP
Sicer je zaradi vse močnejše Kitajske tudi Abe doslej Trumpa svaril pred lahkomiselno politiko, kot je odpoved sporazuma o transpacifiškem trgovinskem partnerstvu (TPP), ki je bil usmerjen predvsem proti Pekingu. Trump pa se je po odlašanju v zadnjih dneh vendarle oprijel tradicionalne ameriške politike »ene Kitajske«, torej ne bo priznal Tajvana, kar ima sicer predvsem simbolični pomen, saj ZDA ves čas sodelujejo s Tajvanom na vseh področjih in so njegov glavni zaščitnik pred Kitajsko.
Še vedno pa ostajajo nerešena velika vprašanja med Washingtonom in Pekingom. Tu so ozemeljske zahteve Kitajske v Južnokitajskem morju in njen precejšnji zunanjetrgovinski presežek. ZDA pa načrtujejo v Južni Koreji protiraketni ščit, ki naj bi preprečil napad iz Severne Koreje, a v Pekingu v njem vidijo okrepitev »ameriškega obkoljevanja« Kitajske. Vsi v Južni Koreji niso za ta protiraketni ščit in ni izključeno, da ga bo naslednik predsednice Parkove zavrnil.
