Na Eko skladu, kjer se več kot trideset zaposlenih zaposlenih ukvarja z ukrepi za izboljšanje okolja, očitno prisegajo predvsem na štiri kolesa. Razpisali so nepovratne spodbude v višini med 3500 in 7000 evrov za nakup ali predelavo vozil na električni in hibridni pogon, ki so na voljo le za avtomobile, kombije in štirikolesnike. Sredstev za nakup električnih koles niso predvideli, čeprav so dobili več pobud.

Na naše vprašanje, čemu taka odločitev, so na Eko skladu odgovorili, da nastopajo predvsem v vlogi izvajalca okoljske politike, ki jo določajo pristojna ministrstva. Zato le v sodelovanju z njimi določijo ukrepe, ki bodo deležni spodbud. Se torej na Eko skladu niso sami odločili, da bodo iz razpisa za električna vozila izpustili kolesa? »Ne, nikakor. Eko sklad tovrstnih odločitev ne sprejema, saj nastopa predvsem v vlogi izvajalca okoljske politike, ki jo določajo pristojna ministrstva,« so nam ponovili. Kot bomo videli, so njihova pojasnila najmanj zavajajoča.

Eko sklad eno, ministrstvo drugo

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam namreč pojasnili, da so v okviru usklajevanja poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za letošnje leto predlagali, da bi bila tudi električna kolesa deležna nepovratnih subvencij, vendar je imel »Eko sklad v letu 2017 v načrtu druge programe«. Ko smo se ponovno obrnili na Eko sklad, da nam pojasnijo, kdo se je torej odločil kolesa izvzeti iz spodbud, smo spet dobili sprenevedave odgovore. Priznali so, da jim je ministrstvo za infrastrukturo predlagalo spodbude tudi za električna kolesa, ki jih bodo tudi razpisali. A šlo naj bi za razpis, ki bo namenjen zgolj občinam in ne fizičnim osebam. »Na ta način podpiramo skupnostne projekte trajnostne mobilnosti, konkretno deljenje koles, ki so zelo pomembni, kar dokazujejo tudi smernice drugih razvitih držav, vodilnih na področju trajnostne mobilnosti v Evropi. Nikakor tudi ni mogoče reči, da od subvencij v tem primeru ne bodo imele koristi fizične osebe, čeprav še ne bodo neposredni prejemniki subvencij, saj predvidevamo, da bo večina uporabnikov teh koles prav občanov,« razpredajo na Eko skladu.

Odločajo tisti, ki ne razumejo trajnostne mobilnosti

Gašper Žemva, predsednik društva Ljubljanska kolesarska mreža, pravi, da so nad razpisom Eko sklada začudeni. »Namreč: električna kolesa so cenejša od preostalih večjih električnih vozil. Prav tako je graditev kolesarske infrastrukture bistveno cenejša od graditve infrastrukture za večja vozila. Poleg tega je razdalja, ki so jo ljudje pripravljeni prevoziti z električnimi kolesi za vsakodnevne opravke, bistveno večja od razdalje, ki so jo prebivalci pripravljeni opraviti z običajnimi kolesi in znaša 25 namesto 15 kilometrov,« opozarja Žemva.

»Zaradi vseh pripomb glede (ne)subvencioniranja električnih koles, ki smo jih nevladne organizacije posredovale pristojnim že v preteklosti, smo pričakovali drugačne modele subvencij Eko sklada. Žal so naša prizadevanja naletela na gluha ušesa. Očitno še vedno odločajo tisti, ki si trajnostno mobilnost narobe razlagajo!« pa pravi Marjeta Benčina iz društva Focus. Primerno subvencionirana električna kolesa bi po njenem mnenju marsikoga razbremenila stroškov osebnega vozila, saj bi z njim lahko premagal razdalje in višinske razlike, zaradi katerih je zdaj prisiljen posedovati avto.

V Focusu so tudi skeptični do subvencij za osebna vozila, ki resda ne obremenjujejo zraka v mestih, a je še vedno zanje treba nekje proizvesti električno energijo in poskrbeti za primerno recikliranje. »V primeru porasta elektromobilnosti bi se morali osredotočiti na obnovljive vire energije. Promet je velik problem, poleg visoke onesnaženosti mest in velike porabe prostora je v Sloveniji ključen povzročitelj toplogrednih plinov. Ali bomo ta velik problem res rešili z električnimi osebnimi avtomobili v tako kratkem času, ki nam je na voljo? Vsi govorijo samo še o e-avtih, vozilih prihodnosti, nihče pa ne bi reševal javnega potniškega prometa. Ali bomo samo zamenjali avto ali bomo naredili korenitejši premislek?« se sprašuje Benčinova, ki edini pravi odgovor vidi v javnem potniškem prometu, kolesarjenju in pešačenju.