Na akreditacijo (vpis v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov) na ministrstvu čakata dve novi zasebni osnovni šoli – OŠ Lila in OŠ Adriatik. Podatki kažejo, da število učencev v zasebnih devetletkah že zdaj polagoma narašča. V prihodnjih letih se bo povečevalo še hitreje, saj šole praviloma začnejo s prvim razredom in nato postopoma odpirajo višje razrede. Vprašanje, ki se postavlja ob tem, je, ali je šolska oblast zadovoljivo poskrbela za nadzor nad kakovostjo (novoustanovljenih) zasebnih šol.

Skupaj z novelo zamrznili tudi varovalke

Na OŠ Lila naj bi poučevali po načelih vzgoje za življenje, na OŠ Adriatik pa naj bi pouk temeljil izključno na programu, ki ga izvajajo javne šole. A če je Lila do neke mere preverjena – pouk formalno kot šolanje na domu poteka že četrto leto, učenci pa izpite delajo v javnih šolah – je OŠ Adriatik nepopisan list. Nekateri se bojijo, da za njo stojijo privrženci turškega oporečnika Fethullaha Gülena. Težava je v tem, da novela zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja premore bistveno več varovalk kakovosti kot zdajšnja zakonodaja, toda vladna koalicija je novelo zaradi določbe, po kateri bi obvezni del zasebne OŠ financirali 100-odstotno, za zdaj odložila. Koalicijski delovni skupini, ki išče boljše rešitve, pa sploh niso določili roka.

Po omenjeni zakonski noveli bi morala vsaka nova zasebna šola, ki bi hotela pridobiti javno veljavnost programa, dokazati, da razen enakovrednih standardov znanja v šolski prostor prinaša tudi novo, drugačno in ga s tem bogati; po sedanji zakonodaji ji tega pogoja ni treba izpolniti. V noveli je tudi, kot rečeno, precej bolje poskrbljeno za nadzor nad kakovostjo. Pristojne strokovne ustanove bi po novem nad šolo bedele eno generacijo, vseh devet let torej. V tem času pa bi ji lahko, če se ne bi držala določil, po katerih je dobila javno veljavnost, akreditacijo tudi odvzeli. Ključna varovalka je pristojnost ministra, da odloči, ali novo zasebno šolo sploh potrebujemo – glede na programsko raznolikost, število učencev na določenem območju in druga merila.

Kot rečeno, zdaj teh varovalk ni. Maja Makovec Brenčič lahko zato o omenjenih dveh vlogah odloči po sedanjih, ohlapnejših predpisih ali pa »zavlačuje« z odločitvijo. Po naših neuradnih informacijah počne prav to. Uradno se na ministrstvu o postopku ne izrekajo.

Šolo Adriatik se povezuje z Gülenom

Muhammed Ali Isik, pedagog, ki je prišel v Slovenijo pred nekaj leti, in direktor zavoda Adriatik, nam je pisno sporočil, da so vlogo za vpis šole v razvid vložili že 23. maja lani, a z ministrstva niso dobili še nobenega odgovora. Tudi na dopis, v katerem so ministrico pozvali, naj v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepa, niso dobili odgovora. Isik pojasnjuje, da bi v šoli poučevali izključno po programu javnih šol, bi pa bilo v razredih manj otrok, največ 18.

Bega naslednje: Zavod Adriatik je ustanovila Ambra, jezikovni izobraževalni center. Ta je lastnica nepremičnine za Bežigradom, v kateri naj bi uredili vrtec in šolo, ki pa je, kot je razvidno iz uradnih evidenc, obremenjena s hipoteko v višini dveh milijonov evrov. Imetnik te terjatve je banka Asya Katilim Bankasi, ki naj bi jo konec 90. let ustanovili Gülenovi podporniki, lani pa ji je bila odvzeta licenca. Gülenovi nameni in ideologija niso povsem razvidni. Uradna Turčija v njem vidi radikalnega islamista in državnega sovražnika številka ena, njegovi podporniki zagotavljajo, da po svetu ustanavlja kakovostne šole, ki temeljijo na konceptu človekovih pravic. Spet drugi vztrajajo, da te nosijo pečat islamske kulture. Ali so ustanovitelji šole pri nas povezani z Gülenom, ni jasno.

Muhammed Ali Isik je pred časom v pogovoru za Dnevnik Gülena naklonjeno predstavljal kot človeka, ki bi rad prek izobraževanja ljudi navdihoval z »univerzalnimi vrednotami ljubezni«, zaradi česar smo v Dnevniku zapisali, da je njegov privrženec. Zdaj to odločno zanika. Da bi bil njegov privrženec, »absolutno ne drži«, pravi.

Kaj prinašata Adriatik in Lila

Na vprašanje, kakšno vlogo bodo v kurikulu igrale islamske vrednote, če jo bodo, pa odgovarja takole: »OŠ Adriatik bo slovenska šola. Naši predavatelji bodo visokostrokovno in etično kvalificirani pedagogi. Spodbujali bomo strpnost, različnost in tovarištvo, med učenci, učitelji in državo.« OŠ Adriatik, dodaja, nikakor ne bo verska šola, »zato 'islamske' vrednote niso del našega kurikuluma«. Ustanovitelji nove šole se tudi nadejajo, da bo sprejeta novela, ki bo uresničila ustavno odločbo, ki zadeva financiranje zasebnih OŠ. Na vprašanje, kdo jih financira, odgovarja, da bodo šolo financirali s sredstvi države, staršev in EU. Na dodatno vprašanje, kdo zagotavlja zagonska sredstva (za šolo, opremo…), nam niso odgovorili.

Povsem drugačna je zgodba OŠ Lila. Vlogo za vpis v razvid so vložili decembra lani, dobili so že soglasje strokovnega sveta in poziv k dopolnitvi vloge. Šolo, ki domuje v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana in v kateri veliko pozornosti namenjajo socialnim in čustvenim veščinam, vodi doktorica razvojne psihologije Tina Rutar Leban. Šola bo po naših informacijah akreditirana v kratkem.