Finančna in gospodarska kriza sta povzročili, da so se morale glavne centralne banke v svetu odločiti za inovativno denarno politiko, če so hotele zmanjšati negativne učinke na stabilnost finančnega sistema in omejiti gospodarsko recesijo. Ker v Evropski uniji ni bilo večjega posluha za aktivno anticiklično fiskalno politiko, je bilo breme na ECB še večje kot za ameriško centralno banko. Težave v bančnem sistemu so bile povod za širitev pooblastil ECB na področje centralnega nadzora nad sistemsko pomembnimi bankami. Ker sta gospodarska kriza in stagnacija gospodarske aktivnosti povzročili kopičenje slabih bančnih naložb in so imele države evrskega območja omejitve glede rasti javnih dolgov, se je uveljavil evropski koncept reševanja bank v težavah s primarno udeležbo njenih lastnikov in upnikov (bail-in). Vendar takšen koncept zahteva tudi možnost javnofinančnega posredovanja (bail-out), če bi se težave posamezne banke prenesle na celoten bančni sistem.
Tako smo dobili »Bermudski trikotnik« med cilji denarne politike, zahtevami za poostren nadzor nad bankami in pritiskom za privatno reševanje bank v težavah. Denarn...
V prispevku iz začetka novembra sem kot enega pomembnejših dogodkov v decembru izpostavil zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Odločitve, ki so...