Na Brdu pri Kranju bo jutri predsedniška konferenca Brdo-Brioni, ki se je bodo poleg slovenskega predsednika Boruta Pahorja in hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović udeležili najvišji politični predstavniki šestih balkanskih držav, posebni gost srečanja pa je nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. V regiji, ki je v minulih letih zaradi različnih kriz v Evropski uniji spolzela iz prednostnih usmeritev integracije, so se v preteklih letih okrepili nacionalizmi, države so imele tudi lastne notranjepolitične težave. Prav zaradi slednjih je makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki bi moral biti organizator tokratne konference Brdo-Brioni, Pahorja in Kitarovićevo zaprosil za preselitev srečanja v katero drugo državo. Slovenija se je odzvala in postala organizator tokratnega srečanja predsednikov.
Večje zanimanje za Balkan
Glavni namen srečanja je, tako v kabinetu predsednika Pahorja, ohranitev stabilnosti v regiji, saj ne gre pričakovati večje dinamike pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan. Konferenca naj bi tako predsednikom (makedonskemu Gjorgeju Ivanovu, albanskemu Bujarju Nishaniju, kosovskemu Hasimu Thaçiju, srbskemu Aleksandru Vučiću, črnogorskemu Filipu Vujanoviću in članu predsedstva BiH Draganu Čoviću) ponudila možnost odkritega pogovora za razreševanje odprtih vprašanj v regiji. Teh pa je kar nekaj.
Zaradi naraščajočega nacionalizma se krepi oboroževanje na Hrvaškem in v Srbiji, že leta ostaja nerešeno vprašanje med Kosovom in Srbijo. Novi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki se bo po imenovanju v parlamentu prvič srečal z vsemi voditelji v regiji prav na Brdu, se je po volitvah doma srečal s protesti in očitki o avtoritarnem vladanju. Nedavna makedonska kriza je sicer z imenovanjem vlade Zorana Zaeva vsaj zasilno razrešena, a še vedno ostaja odprto vprašanje, kako se bodo razrešila albansko-makedonska trenja zaradi večjih pravic albanske manjšine v Makedoniji. Črna gora je bila zaradi pridružitve Natu pred kratkim pred morebitnim državnim udarom, ki naj bi ga pripravljali ruski obveščevalci.
Zaradi teh negativnih trendov Evropska unija spet kaže večje zanimanje za Balkan. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je pred kratkim gostila vse premierje šestih balkanskih držav in jim ponovno zagotovila, da vrata EU ostajajo odprta, enako sporočilo so na marčevskem Evropskem svetu vnovič potrdili tudi voditelji držav članic EU. A kljub obljubam pristopni proces trenutno bolj ali manj stagnira. Po ocenah iz Pahorjevega kabineta se je že na zadnjem predsedniškem srečanju procesa Brdo-Brioni pokazalo, da se bo EU zaradi kriz precej ukvarjala sama s sabo in da se na proces širitve gleda tehnično, ne pa politično. Če se bo takšna dinamika nadaljevala, lahko pride do poslabšanja odnosov v regiji, ocenjujejo v predsednikovem uradu.
Prihaja balkanska Cefta?
Steinmeier prihaja na obisk dober mesec pred vnovičnim srečanjem premierjev vseh šestih balkanskih držav v Trstu, v okviru tako imenovanega Berlinskega procesa, ki so ga Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Slovenija in Hrvaška za okrepitev stabilizacijskih ukrepov na Balkanu začele leta 2014. Nemčija v zadnjih letih vse več pozornosti posveča Balkanu. Na tržaškem srečanju naj bi se krepko povečala sredstva podjetniškega sklada Zahodnega Balkana za razvoj in inovacije (EDIF), s katerim bi pomagali majhnim in srednje velikim podjetjem v regiji.
Dogovorili naj bi se tudi o vzpostavitvi skupnega ekonomskega področja po vzoru Cefte, ki bi s povečanim trgovanjem med državami služilo kot vzvod za izboljšanje medsebojnega zaupanja, hkrati pa bi izboljšalo gospodarski položaj v teh državah. Ob teh prizadevanjih Evropske unije pa še naprej ostaja ključno sporočilo evropskih politikov Balkanu: poleg sprave morate izpeljati tudi potrebne reforme za pristop k Uniji. Toda po drugi strani je politična volja za reforme v balkanskih državah splahnela tudi zaradi manjše pripravljenosti EU za novo širitev na Balkan.
