Bojim pa se, da zajec ne tiči v slabem ZintPK, temveč v zanj nerešljivih pravnih zagatah, saj se ne loti objav premoženjskih stanj državnih funkcionarjev, kot mu nalagajo določila 46. člena ZintPK, zato opustitev svojega dolžnega ravnanja upravičuje z varovanjem človekovih pravic funkcionarjev. Aktualni predsednik KPK se je postavil v vlogo ustavnega sodišča, saj na samo njemu domač način razsoja o ustavnosti 46. člena ZintPK ter namiguje, da bi z upoštevanjem določil tega člena javnim funkcionarjem kršil človekove pravice, a vendar ni sprožil ustavne presoje 46. člena ZintPK, čeprav gre za zakon, ki velja že sedem let.
Na podoben način Boris Štefanec upravičuje tudi razne pravne postopke, ki jih vodi proti svoji drugi namestnici dr. Almi Maruški Sedlar, saj trdi, da jih ne vodi on kot funkcionar, temveč KPK, čeprav ve, da nobenega postopka komisija ne more voditi brez njegovega podpisa, kar pomeni, da zavaja javnost oziroma se skriva za komisijo. Poseben projekt predsedniku KPK predstavlja postopek sodne izterjave neobstoječega dolga njegove namestnice, saj si je vrnjeni denar prisvojila nepoštena finančnica, kar Boris Štefanec še kako dobro ve, zato postopka sodne izterjave ne bi smel niti začeti oziroma bi moral postopek pred sodiščem nemudoma ustaviti ter se namestnici (državni funkcionarki) na primeren način javno opravičiti.
Obstaja uradni zaznamek, ki sta ga podpisali dve uradnici KPK, v katerem trdita, da je namestnica predsednika KPK denar vrnila, a vendar se v izjavi za javnost KPK z dne 9. junija 2017 še kar govori o zunanji neodvisni reviziji Službe za notranjo revizijo Generalnega sekretariata Vlade RS, ki to ni in ne more biti. Zakaj je torej finančno poslovanje KPK oziroma krajo njihove finančnice preverjala revizija Generalnega sekretariata Vlade RS, bo najverjetneje ostalo nepojasnjeno, dokler tega ne bo razjasnilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, saj je iz fantomskega postopka sodne izterjave pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani nastal delovni spor.
Način, kako predsednik KPK uporablja ZintPK in drugo pozitivno zakonodajo, je simptomatičen, saj gre v pričujočih primerih le za splošno znanje o pravnih zadevah, ki jih pozna vsak razgledan državljan te naše deželice na sončni strani Alp, le predsedniku KPK Borisu Štefanecu niso ravno blizu. Zato sedaj lažje razumem dvojno zaposlitev javne uslužbenke KPK, ki ji je dovolil, da je lahko poleg redne zaposlitve na KPK še pogodbeno zaposlena v Slovenskem državnem holdingu. Prepričan sem, da je omenjena uslužbenka KPK v navzkrižju interesov, saj je po eni strani seznanjena z vsemi zadevami pregona korupcije, ki jih vodi KPK, po drugi strani pa svetuje v SDH oziroma prodajalni slovenskega državnega premoženja. Predmetne odločitve predsednika KPK ni mogoče razumeti, saj gre za KPK, ki ima javna pooblastila za ugotavljanje nasprotij interesov, zato je občutljiva dvojna zaposlitev omenjene uslužbenke KPK še kako vprašljiva.
Že dobro leto jasno in glasno opozarjam na povsem neprimerno vodenje KPK, ki ga je zapustila vsaj polovica visoko specializiranih kadrov, vendar na to še kako pomembno temo nisem zasledil prav nobenega ustreznega odziva oziroma politične podpore zaposlenim na KPK, ki se ukvarjajo z odkrivanjem podkupovanja oziroma dejanj, ki imajo skupni imenovalec v pridobivanju protipravne premoženjske koristi na korupten način.
Poslanci državnega zbora Republike Slovenije bodo morali odločiti in svojo odločitev sporočiti predsedniku republike, ki je pristojen, da z ukazom imenuje in razrešuje predsednika KPK ter njegova dva namestnika. Zdaj in takoj je treba začeti učinkovito preprečevati korupcijo, kar pa je mogoče uresničiti le z novim, visoko strokovnim, osebnostno primernim in vsega zaupanja vrednim predsednikom KPK, zato gospoda Borisa Štefaneca pozivam, da nemudoma odstopi.
Frančišek Verkpredsednik Sindikata državnih organov Slovenije
