Odločitev na novo vzpostavljenega sveta Slovenske filharmonije, da ministrstvu za kulturo predlaga razrešitev direktorja Damjana Damjanoviča, napoveduje postopen konec zapletov, ki smo jim priča vsaj od lanskega začetka stavke članov tamkajšnjega orkestra. Res jo je sprožil spor z dirigentom Urošem Lajovicem, toda med zahtevami stavkajočih je bil ves čas tudi odstop Damjanoviča, ki so mu med drugim očitali nepregledno vodenje osrednje nacionalne glasbene ustanove. To niso bile prve kritike te vrste: mnenje, da direktorjevo delovanje »ne omogoča kakovostnega izvajanja poslanstva Slovenske filharmonije«, kot je ocenil novi svet zavoda, je bilo mogoče zadnja leta v različnih oblikah slišati tudi (in vsaj) v precejšnjem delu strokovne javnosti. Kljub očitkom in večkrat ugotovljenim nepravilnostim pri poslovanju pa se je zdel Damjanovič, ki je kot direktor preživel vrsto ministrov, še nedavno precej trdno na položaju, tudi po zaslugi zaslombe pri delu uradniške ekipe na ministrstvu in prejšnjem svetu zavoda, ki se ni pretirano poglabljal v domnevno sporne direktorjeve poteze.
Ko je minister za kulturo Anton Peršak januarja izjavil, da se je z Damjanovičem dogovoril, da do 1. julija zapusti položaj, ga je ta naslednji dan samozavestno pop...