Ciril in Metod.
Danes je god Cirila in Metoda. Ko je šlo za to, na kateri dan naj se praznuje spomina dveh velikih slovanskih blagovestnikov, so bili v zadregi: ali naj bi bil 5. ali 6. julija dan Cirila in Metoda. Nazadnje so ostali pri 5. juliju, ker je 6. imel neki drugi neslovanski svetnik. Končno je vseeno, kaj pravijo v Rimu: mi ne častimo ta dan toliko spomin svetnikov, kakor spomin naših slovanskih blagovestnikov. (…)
Njiju ime nosi tudi naša šolska družba. Kakor vse, zlorablja klerikalizem tudi Ciril-metodejsko slovansko idejo. Ustanovili so namreč bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki naj ima namen izpreobračati pravoslavne slovanske brate na katoliško vero; pri nas n. pr. pobirajo za misijone v Bosni.
Mi smo mnenja, da naj ime Cirila in Metoda ne bo med Slovani v nepotrebno versko hujskanje – saj sta sama kazala najlepšo versko toleranco – ampak da slavimo njih spomin v znamenju prosvete in kulture in velikega slovanskega edinstva, brez razlike vere in cerkve.
Od vzhoda sta prišla na zapad – da združita vse v eni veliki misli: v novi slovanski kulturi, ki sta jo položila – s prvo slovansko knjigo.
Jutro, 5. julija 1911
Ciril-Metodov kres na Drenikovem vrhu
v proslavo slovanskih blagovestnikov je privabil pri lepem vremenu včeraj prav obilo narodnega občinstva. »Trgovsko pevsko društvo« je pelo več zborov ob gorečem kresu, vmes pa se je spuščalo v zrak rakete. Tudi v drugih prostorih gostilne je bilo veselo življenje ob petju in zvokih harmonike. Iz daljave pa so se čuli streli iz topičev, s katerimi se je naznanjal stari narodni praznik.
Slovenski narod, 5. julija 1900
Zažgite kresove!
Vse svoje podružnice, in kjer ni teh, vsa naša društva, posebno Orle, prosimo, naj v torek zvečer, na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, zažgejo kresove. Vsi griči in gore naj zažare ta večer v ognju v znak naše jasne narodne zavednosti in ognjene ljubezni do vere in domovine.
Slovenec, 1. julija 1911
Kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu
so bili letos jako slabo zastopani. Na gorenjskih hribih jih je gorelo približno 24. Najbolj zavedne so se izkazali Slovenci v pogorju med Dolom in Moravčami. Značilno za svoj čas tako zavedno Notranjsko pa je, da na notranjskih hribih ni bilo niti enega kresa opaziti. Na celem Barju je gorelo 6 kresov. Najlepši je bil oni na Rakovniku.
Jutro, 5. julija 1911
Naskok na družbo sv. Cirila in Metoda.
Kakor je razvidno iz zanimivega poročila o občnem zboru akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu, katero priobčujemo na drugem mestu, pripravljajo »napredni« elementi že za letošnjo glavno skupščino naskok na družbo. Pod pretvezo, da se mora ljudstvu omogočiti dostop, hočejo imeti skupščino v nedeljo. V resnici pa nameravajo s tem doseči, da bi se duhovščina ne mogla udeležiti zborovanja. Opozarjamo vse, ki jim je blagor družbe na srcu, da se pripravijo in odbijejo napad na našo šolsko družbo. Naj ne bo nobene naše korporacije, ki ne bi bila zastopana po zanesljivem človeku.
Slovenec, 2. julija 1907
Še enkrat »Družba sv. Cirila in Metoda«!
Torkov »Slovenec« pravi, da je zahteva, naj se vrši glavna skupščina v nedeljo, naperjena proti gg. duhovnikom. Da more biti »Slovenec« tako hinavski, tega bi človek res ne verjel, ako bi se ne prepričal na lastne oči. Mi zahtevamo, da naj imajo v naši šolski družbi prostora vsi stanovi in naj se prirede skupščine tako, da se je morejo udeležiti vsi brez razlike stanu, da bi pa delali pri našem obrambnem društvu še kake druge razlike, to nam sploh na misel ne pride, ker mislimo v narodno-obrambnih vprašanjih prepošteno, kar pri »Slovenčevcih« žalibog le prepogosto pogrešimo! Proti duhovnikom naj bi bilo to naperjeno!! Ali veste sploh gospodje, koliko duhovnikov se je udeležilo lanske skupščine? Celih 6 in še izmed teh sta bila dva člana družbinega vodstva! Šest duhovnikov se pa lahko udeleži skupščine tudi v nedeljo, ako jim je res kaj mar za družbo in jim ne gredo po glavi samo škofovi zavodi! Sicer pa, če se že res hočete ozirati na stanove, potem vam povemo sledeče: Dvajset let se že vrši skupščina delavni dan, dvajset let se je torej pri določitvi dneva za glavno skupščino oziralo samo na vaš t. j. duhovniški stan. Z vso pravico torej zahtevamo, da se glavno vodstvo ozira enkrat tudi na druge stanove, osobito na posvetno razumništvo in na kmetsko in delavsko ljudstvo, katerim je nedelja edino pripraven dan in ki so, to si tudi zapomnite, za družbo že več storili kakor vi!!
Domovina, 5. julija 1907
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
