Letos spomladi so v IMF (Gaspar, Eyraud) na podlagi izkušenj s finančno in gospodarsko krizo skušali definirati, kaj je pametna fiskalna politika. Po tej opredelitvi mora biti fiskalna politika proticiklična, razvojno prijazna, vključujoča, davčno izdatna in odporna na tveganja. Gre za širši nabor funkcij kot pred začetkom krize, ko naj bi bila fiskalna politika podrejena denarni politiki v uravnavanju gospodarskega cikla. Pametna fiskalna politika torej ne bi smela bistveno posegati v alokacijo omejenih resursov in v redistribucijo tržno doseženih dohodkov. Kriza je dokazala, da takšen akademski koncept ni zdržal praktičnega testa, saj se je denarna politika soočila s situacijo kronično premajhnega povpraševanja in prenizke inflacije, ki sta potisnila nominalne in realne obrestne mere celo v negativne vrednosti. Hkrati je kriza razkrila negativne posledice globalizacije na dohodkovno in premoženjsko neenakost, ki sta postali pomemben dejavnik upočasnitve gospodarske rasti in povečanja socialnih nasprotij.
Prenovljena paradigma vloge fiskalne politike poizkuša povezati proticiklično politiko, ki zahteva aktivno vlogo avtomatskih stabilizatorjev in dodatne fiskalne iz...