Na javnem razpisu za dobavo 7000 žilnih opornic petim slovenskim bolnišnicam ni bil izbran noben dobavitelj. »Ponudniki bodisi niso ponudili ustrezne cene bodisi niso zagotovili ustrezne dokumentacije, ki bi dokazovala kakovost žilnih opornic, ki so jih ponujali,« je pojasnil direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar. V okviru javnega naročila je bil namreč določen tudi pogoj najvišje sprejemljive cene za posamezno opornico, in sicer na podlagi cen, po katerih opornice nabavljajo na Švedskem. Ponudniki so najvišjo dovoljeno ceno kljub temu ignorirali.
Specialist kardiologije in kardiovaskularne ter interventne medicine prof. dr. Marko Noč, ki je bil član strokovne komisije za skupno javno naročanje žilnih opornic, je omenjeni javni razpis označil za »zgodovinskega«. S tem imamo dokumentirano razkritje, da so dobavitelji v Sloveniji ponujali cene, ki so do 200 odstotkov višje kot cene za enake žilne opornice na Švedskem, je pojasnil. »Gre za norčevanje iz slovenskih davkoplačevalcev, bolnikov, in gre za po nepotrebnem zapravljen denar, ki bi se lahko porabil za milijon drugih stvari v slovenskem zdravstvu,« je bil oster Noč. Glažar je ob tem poudaril, da je razpis spet pokazal, da nekateri trgi za Slovenijo, čeprav je ta del evropske skupnosti, »ne delujejo kot enotni evropski trg«.
Noč je dal tudi nekaj konkretnih predlogov za ukrepanje. Med drugim je predlagal, da bi multinacionalkam, ki izdelujejo opornice, poslali pismo s podpisom vlade, v katerem bi jih opozorili na razliko v ceni opornic na Švedskem in v Sloveniji, ter izrazili pričakovanje, da bodo na naslednjem javnem razpisu zagotovile cene, primerljive s švedskimi. Če ne bi bilo tako, pa bi vlada po besedah Noča o tem morala uradno obvestiti organe evropske komisije.
Kartelno dogovarjanje?
Ker je osem od devetih ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila ponudilo višje cene od najvišje dovoljene, so zadevo po prijavi ministrstva za javno upravo preverjali tudi na agenciji za varstvo konkurence. Kartelnega dogovarjanja med ponudniki niso zaznali, so nam pojasnili na agenciji: »Po pregledu celotne pridobljene dokumentacije je agencija ugotovila, da trenutne okoliščine ne kažejo na to, da bi bila podana verjetnost, da so v postopku oddaje skupnega javnega naročila /.../ ponudniki pred predložitvijo ponudb med seboj sklenili dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco, zato v obravnavani zadevi postopka ugotavljanja kršitve pravil konkurence ne bo uvedla.«
»Meni je bilo že vnaprej jasno, da agencija ne bo naredila nič,« je včeraj dejal Noč. Agencija prav tako ni ukrepala pred štirimi leti, ko je prijavo zaradi domnevnega kršenja pravil evropskega skupnega trga s strani konkretnega dobavitelja podal nekdanji pomočnik generalnega direktorja UKC za komercialno dejavnost Bojan Uran, je pojasnil Noč. Agencijo za varstvo konkurence je zato označil za še en »impotenten organ nedelujoče slovenske pravne države«.
