Se spomnite konca lanskega leta, ko so po svetu pa tudi pri nas na Jesenicah strašili klovni? Takrat se je ugibalo, da je za klovnomanijo, ki je hitro postala klovnofobija, krivo snemanje filma Tisto, a po besedah producentov ni bilo tako. Vendarle pa je bilo že takrat jasno, da bo Tisto velika stvar. Prvič zato, ker za filmom stoji Stephen King, drugič pa zato, ker Pennywise že od leta 1986, ko je King napisal knjigo, velja za enega najgrozljivejših klovnov vseh časov. Ko smo ga štiri leta pozneje videli še na televiziji, kjer ga je v dvodelni miniseriji igral Tim Curry, pa je bilo z dobrimi klovni za nekaj časa konec. V filmih so namreč v 90. letih na plan začeli skakati zlobni klovni, profesionalni klovni pa so padali v obup.
Veselje za studio, žalost za klovne
Spanje je nekoliko okrnjeno tudi pri tistih, ki so v kino drveli te dni, teh pa ni malo. Pravzaprav jih je rekordno veliko, saj so se napovedi, da bo Tisto postal najbolj gledana grozljivka otvoritvenega vikenda vseh časov, izkazale za pravilne. Film je podrl rekord tako v ZDA kot v drugih državah, od Brazilije, Rusije, Avstralije do Hrvaške in Slovenije. V naših kinih ga je konec tedna, torej od petka do nedelje, videlo 9090 gledalcev, kar pomeni dobrih 54.000 evrov prihodkov, ki pa so le kaplja v morje ob dobičku v Severni Ameriki. Tam je v prvih treh dneh prinesel 117,2 milijona dolarjev, drugod po svetu pa še 62 milijonov, kar je skupaj naneslo 179,2 milijona dolarjev. Prejšnji rekorder je bila grozljivka Paranormalno 3 z 52,6 milijona dolarjev.
Grozljivka Tisto je bila posneta za v hollywoodskih razmerah skromnih 35 milijonov dolarjev, kar pomeni, da se je dobiček večkratno povrnil v prvih nekaj dneh, za leto 2019 pa že načrtujejo njeno nadaljevanje. Pravi klovni ne bodo srečni, si bodo pa roke meli New Line Cinema, Warner Bros., Stephen King in Bill Skarsgård, ki igra Pennywisa in se zaveda pomena oziroma škode, ki jo je Tisto naredilo klovnom: »Do romana Tisto ni bilo kolektivnega strahu pred klovni. Ta film zagotovo ne bo pomagal ubogim profesionalnim klovnom, ki hočejo samo zabavati,« je bil do klovnov med promocijo filma empatičen Skarsgård, ti pa so se za vsak primer obrnili na svetovno javnost, naj vendarle razume, da klovni v resnici ne ubijajo.
Kingovi filmi prinesli skoraj 2,5 milijarde dolarjev
Stephen King zaradi kolektivne fobije, ki jo je povzročil s svojim romanom, nima slabe vesti. Navsezadnje grozljivke sestavljajo večji del njegovega pisateljskega opusa, ki je neverjetno obsežen. Njegov prvi roman je bila Carrie, iz katere je nastal tudi izjemno uspešen film s Sissy Spacek, v dobrih štirih desetletjih pa je King nato objavil skoraj 60 romanov, ki so bili prodani v več kot 350 milijonih izvodov. Po Forbesu zasluži okoli 40 milijonov dolarjev na leto ter še vedno redno piše, njegove knjige pa tako rekoč vsako leto upodobijo v obliki serij in celovečernih filmov. Samo v tem trenutku ima v kinu dva filma, Temni stolp in Tisto, na televiziji pa seriji Skrivnost megle in Mr. Mercedes. Enainštirideset filmov, posnetih po njegovih knjigah, je v blagajne prineslo 1,243 milijarde dolarjev, če vračunamo inflacijo, pa kar 2,403 milijarde. Za najbolj dobičkonosnega med njimi pa, dokler ga ne bo prehitelo Tisto, še vedno velja Zelena milja režiserja Franka Darabonta s Tomom Hanksom v glavni vlogi. Torej drama, ne grozljivka.
Ne boji se nadnaravnega, boji se demence
Kingu bi vsekakor delali veliko krivico, če bi ga opisovali le kot kralja grozljivk. Če ne bi bilo njega, bi ostali brez pomembnih filmskih dram, večje od običajnega hororja pa so tudi nekatere njegove grozljivke. Samo spomnite se Izžarevanja z Jackom Nicholsonom v režiji Stanleyja Kubricka ali Darabontove Kaznilnice odrešitve s Timom Robbinsom in Morganom Freemanom, ki je že nekaj let na prvem mestu najboljših filmov vseh časov po mnenju uporabnikov filmske spletne baze IMDb. King skratka ni samo sinonim za grozljivo v smislu nadnaravnega, ampak za grozljivo v ljudeh, ki je pisatelja iz Maina, sploh ko gre za otroške travme, zanimalo ravno toliko kot višje sile.
»Nadnaravno mi ne pride več do živega. Bojim se, da bi izgubil pamet,« o tem, česa ga je najbolj strah zdaj, pravi Stephen King. Bolj kot česar koli drugega se boji duševnih bolezni, kot sta alzheimerjeva in demenca, čeprav se je v preteklosti spopadal z različnimi strahovi. In drogami. Od alkohola, trave in kokaina do pomirjevalnih tablet, s katerimi se je zasvojil, potem ko ga je z motorja konec 90. let zbil avto in ga skoraj ubil. Zdaj se, kot priznava, knjig, ki jih je napisal v tistem času, sploh ne spomni, zato morda niti ni presenetljivo, da skoraj nikoli ni kritičen do filmov, ki so posneti po njih, četudi so slabi. Tistega, vsaj tako menijo kritiki, ni med njimi.
