Med najbolj obiskanimi festivali, ki obiskovalce v Bohinj vabijo tudi zunaj glavnih turističnih sezon, sta festival muharjenja, ki se začenja ta teden, in festival pohodništva, ki je v teh dneh kljub muhastemu vremenu v polnem teku. Ker bohinjske pohodne in planinske poti sodijo med najbolj oblegane, pa naj gre za organizirane ali samostojne pohode, tudi bohinjska gorska reševalna služba, ki letos praznuje 70 let organiziranega delovanja, sodi med najbolj obremenjene.
»Jesen je najlepši čas za obisk gora, a treba je vedeti, da nas na poteh lahko čakajo številne pasti,« opozarja načelnik GRS Bohinj Janez Rozman. »Snežna meja se spušča, trenutno je na okoli 1400 metrih nad morjem. Nič čudnega ni, če nas v hribih v tem času preseneti sneg, zato moramo biti ustrezno obuti in opremljeni. Turo moramo skrbno načrtovati in jo prilagoditi sebi in svojim sposobnostim. Ne smemo pa pozabiti tudi na vse krajši dan in dejstvo, da planinske koče v tem času zapirajo svoja vrata,« dodaja.
Ukrepi izboljšujejo kakovost doživljanja
»V tem času je doživetje Bohinja najbolj kakovostno, saj se pritisk dnevnega turizma umirja,« pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in dodaja, da so turistični delavci ob jesenskih festivalih z mislimi že pri zimski sezoni. Veselijo se možnosti zasneževanja, ki jih je smučišče Vogel dobilo s spremembami zakona o Triglavskem narodnem parku. V Žičnicah Vogel že pripravljajo načrte v naložbo za gradnjo dveh akumulacijskih bazenov z zmogljivostjo po 20.000 kubičnih metrov vode. Prvega bi lahko zgradili še pred zimsko sezono prihodnje leto, so napovedali.
Prav tako kot poleti bodo pozimi gostje v Bohinju lahko uporabljali zimsko kartico mobilnosti gost Bohinja, ki jim z nakupom med drugim zagotavlja brezplačno uporabo javnih prevoznih sredstev in številne druge ugodnosti. »Poleti smo tudi s pomočjo te kartice precej omejili pritisk prometa v bližini Bohinjskega jezera. Naša prizadevanja, pa naj gre za parkirnine, kartice ugodnosti, plovbni režim in podobne ukrepe, niso proti nikomur uperjena. Nikomur ne preprečujemo, da bi prišel v Bohinj. Želimo le, da bi bilo doživetje Bohinja za vsakega obiskovalca, poleg tega pa tudi za domačine, prijetno,« opozarja Langus. »Nikoli ne bomo popolnoma zmanjšali pritiska na okolico jezera, morda pa bomo dosegli, da katerega od parkirišč zaradi trajnostnih oblik mobilnosti ne bomo več potrebovali,« napoveduje.
Poleti so bile polne vse turistične zmogljivosti
Parkirišč v Bohinju ni premalo, trdi Langus, le niso vsa ob jezeru, kot bi si nekateri obiskovalci želeli. »Parkirišče Kristal v Ribčevem Lazu ni bilo poleti nikoli polno, tudi tisto pri železniški postaji v Bohinjski Bistrici ali pod Senožeti v Srednji vasi ne,« našteva in dodaja, da se od vseh omenjenih parkirišč do jezera da priti bodisi po kolesarski stezi ali z javnim prevozom.
Sicer pa je bila letošnja poletna sezona v Bohinju ponovno v znamenju rekordov. Julija so gostje ustvarili več kot 133.600 nočitev, kar je 19 odstotkov več kot lani. Avgusta so po začasnih podatkih našteli 114.261 nočitev, vendar še nimajo zbranih vseh podatkov. »Za avgust ocenjujemo, da bo povečanje števila nočitev glede na lansko leto le okoli petodstotno. Večje rasti ne bi mogli doseči, saj so bile zapolnjene vse turistične zmogljivosti,« opozarja Langus.
Dodatne nočitvene zmogljivosti bo sicer po prenovi omogočilo ponovno delovanje hotela Bellevue v Ribčevem Lazu, ki ga je na dražbi, kasneje pa še Hostel pod Voglom, kupilo podjetje Pokljuka, d. o. o. V Bohinju pa so zaznali tudi zanimanje potencialnih investitorjev za propadajoči hotel Zlatorog v Ukancu, ki je prav tako že nekaj let zaprt in vidno propada.
