Mejo s Srbijo je takrat po zapori poti proti severu Evrope prek Madžarske prestopilo več kot četrt milijona ljudi, poročevalce pa je pritegnila posebna skrb moškega v odmaknjenih letih za nemočno, skoraj slepo starko, ki sta jo izmenjaje z mladeničem pri dvajsetih letih nosila na ramah. Hrvaška policija je tedaj navedla, da je pri pregledu njenih dokumentov ugotovila, da je v 105. letu starosti. Da je ženica, ki je le s težavo govorila, verjetno najstarejša begunska na svetu, pa je pritrdil tudi njen 19-letni vnuk Muhamet, ki jo je vkrcal na vlak, ki jih je tedaj popeljal proti Sloveniji. Družina je bila takrat na poti 20 dni, Bibihal Uzbeki pa je prevajalcem v farsiju potožila le, da jo neskončno bolijo noge, da pa se drugače počuti v redu, če odmisli brazgotino na glavi zaradi padca med naporno potjo.
Družina je zdaj na Švedskem, ne pa tudi na varnem. Pred dnevi je Bibihal postala najstarejša begunka, ki ji je katerakoli država zavrnila zatočišče, in zdaj ji grozi izgon v Afganistan. Švedske oblasti so suhoparno obrazložile, da sama leta ne pomenijo nikakršne osnove za dodelitev azila. Ostareli ženici so njeni otroci in vnuki prikrili pismo, ki je prispelo med ramazanom, a je ugotovila, za kaj gre. Njeno zdravje se je poslabšalo, doživela je tudi lažjo odpoved srca.
Zaradi možnosti pritožb na treh ravneh, ki ne bodo hitro rešene, bo Bibihal svoj mir verjetno našla na Švedskem, usoda njene številne družine, s katero je tja po vseh mukah dopotovala, pa v birokratskih azilnih mlinih ostaja povsem negotova. Tudi Švedska je po vzoru drugih evropskih držav določene dele Afganistana uvrstila med varna območja, pri tem pa je ne zanima, da so Uzbekijevi iz domovine pobegnili pred skoraj enim desetletjem in osem let preživeli v begunskih taboriščih v Iranu, preden jih je predlanski begunski val naplavil v Evropo.
Muhamet pravi, da morajo švedskim oblastem za zagotovitev azila dokazati, kdo ogroža njihovo družino v Afganistanu. »Če bi sovražnika poznal, bi se mu znal umakniti,« pravi.
