Pričakovanje evropskih birokratov in političnih romantikov je bilo, da bosta ugodna izida volitev v Franciji in Nemčiji prinesla nov zagon za uresničevanje projekta politične in ekonomske unije. Ideja je bila, do bodo proevropski rezultati volitev omogočili dogovor o fiskalni uniji in večji politični integraciji. Še posebej po začetku procesa izstopa Velike Britanije iz Evropske unije (EU) naj bi Nemčija in Francija žrtvovali nekaj lastnih parcialnih interesov za dobrobit napredka enotne federalne EU. Kot je običaj v realnem političnem kontekstu, so bila takšna pričakovanja nestvarna, saj so bile namerno ali naivno prezrte konceptualne razlike v pojmovanju bodočega razvoja EU med Nemčijo in Francijo. Razumevanje teh razlik je bistveno za racionalno oceno možnih rešitev, ki jih takšna politična krajina omogoča. Prav tako to definira prostor izbire, ki ga bodo imele majhne države članice v EU in še posebej v evroskupini.
Kratek povzetek strateških usmeritev Francije in Nemčije pokaže, da je težko povezati željo po večji ekonomski centralizaciji in meddržavnem urejanju odprtih vpraša...