Pred nekaj tedni so na občini Bohinj pred kamerami in fotoaparati načrtovali odstranitev slovite, vendar propadajoče in obolele bukve ob Bohinjskem jezeru. Napovedali so tudi zasaditev nadomestnih dreves in pojasnili: »Drevo ne zmore več kljubovati zobu časa, zato smo se po strokovni analizi odločili, da ga odstranimo.«
Odzivi na takšno namero so presegli pričakovanja. Domačini so na primer po tem ob sloviti bukvi zaznali znatno povečan obisk. To ni čudno, saj drevo pozna vsaj pol sveta, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Slavno drevo je krasilo naslovnice bohinjskih katalogov. Žal nam je, da ga je napadla bolezen in želimo si, da bi si opomoglo,« je dejal Langus. Z neuradnim opozorilom in številnimi vprašanji so se oglasili tudi naravovarstveniki, ki jih je zanimalo, ali ima občina sploh pravico in vsa dovoljenja za takšno dejanje.
Bukev bodo prepustili naravnemu umiranju
A dogodek se takrat, ko je bil napovedan, ni zgodil. Na občini so ga preložili, kot so zapisali, zaradi obilnega dolgotrajnega deževja, ki je takrat pestilo vso državo. Zdaj pa kaže, da svojih napovedi o odstranitvi bukve kljub vsemu v Bohinju sploh ne bodo uresničili. »Ne želim biti krvnik te bukve,« je spremembo načrtov pojasnil župan občine Bohinj Franc Kramar.
»Zato se nagibamo k temu, da bi bukev, ki jo sam pojmujem kot živo bitje, prepustili naravnemu umiranju. Ob njej pa želimo zasaditi gorski javor, ki naj bi jo sčasoma, ko bo vse šibkejša, nadomestil,« je povedal Kramar. O svojih namerah, ki naj bi jih začeli uresničevati prihodnji teden, pričakujejo še mnenje arboristke. »Sam preprosto nočem prevzeti odgovornosti, da bi bil tisti, ki bo to posebno drevo odstranil,« pravi župan. Kaj storiti z drevesom, ki simbolizira Bohinj, a je iz leta v leto v slabšem stanju, je Kramar, pravi, povprašal strokovnjake. Strokovno mnenje o stanju in prognozi slovite bukve je po njegovih besedah izdal dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ta je opozoril na veliko rano na spodnjem delu debla, skozi katero so se naselile trohnobne glive. Pridružila se jim je tudi parazitska gliva, ki napada skorjo drevesa, rastlini pa povzroča raka in belo trohnobo lesa. Razlog zanjo so, župan povzema strokovnjakove besede, poškodovane korenine na površju, ki ne zdržijo stopinj številnih obiskovalcev. Zaradi trohnenja je drevo vse manj stabilno, iz leta v leto ima več suhih vej, celo listje, ki je ostalo, je napadel bukov rilčar skakač.
Vrezovanje začetnic imen odprlo vrata bolezni
Tako obsežnih ran na drevesu po mnenju dr. Ogrisa, povzema župan, ni možno pozdraviti, zato dolgoročno bukev nima več perspektive. »Če jo želimo čim dlje ohraniti, moramo vsako leto zaradi varnosti obiskovalcev porezati suhe veje. Kasneje jo bo kljub vsemu prav zaradi varnosti obiskovalcev treba odstraniti.«
Bukvi so v Bohinju pomagali že v preteklosti. Leta 1996 je bila obala pod njo po besedah župana močno spodjedena, drevo pa se je nevarno nagibalo proti jezeru. »Naredili smo kamniti zložaj in jo zasuli. Tudi pred dvema letoma smo nasuli prst na korenine, s smolo smo premazali rane na deblu, ki so jih povzročili obiskovalci z vrezovanjem svojih začetnic v deblo, povili smo jih z juto,« našteva Kramar.
Tudi pred tokratno namero za odstranitev je občina, čeprav drevo raste na občinski zemlji, obvestila Triglavski narodni park in zavod za gozdove, ki pripomb k nameri za odstranitev nista imela, zatrjuje župan. Čeprav se po novem bukvi še ne iztekajo dnevi, pa na občini vseeno razmišljajo dolgoročno. Ko bo drevo dočakalo svoj konec, omenja Kramar, naj bi ga domači obrtniki spremenili v edinstvene lesene izdelke, ki naj bi nosili cenjeno domačo blagovno znamko Bohinjsko/from Bohinj.
