Pred njegovim domom so se izraelski vojaki pognali za dvema palestinskima fantoma. Zakaj ju lovijo, Abed ni vedel. Videl je le, da streljajo proti njima, ko ga je na drugem nadstropju hiše nenadoma zadel eden od z gumo obdanih nabojev. Izstrelek mu je priletel v obraz. Ob hudih poškodbah nosu je Abed oslepel na levo oko. Ko so ga težko poškodovanega odpeljali v bolnišnico, ga je na eni izmed kontrolnih točk še popisala izraelska vojska in mu, čeprav ni bil udeležen v dogajanju pred domačo hišo, sledila v bolnišnico. Izraelska policija se resne preiskave dogodka ni lotila. Se pa je zato za delno invalidnega Abeda in njegovega odvetnika začela bitka za pridobitev odškodnine od izraelskih oblasti. Te žrtvam sovražnosti dodeljuje izraelski Nacionalni zavarovalni inštitut, kjer pa so Abedov zahtevek sprva zavrnili. Dogajanje pred njegovim domom so opisali kot motnje, in ne kot sovražnost, na podlagi katere bi lahko bil Palestinec upravičen do odškodnine. Njegov odvetnik je takšni argumentaciji ugovarjal, češ da bi vsak Jud, ki bi ga doletelo enako, nemudoma prejel odškodnino, ker bi bil opredeljen kot žrtev v sovražnih dejavnostih. Nacionalni zavarovalni inštitut je to argumentacijo slednjič sprejel in Abedu priznal 40-odstotno invalidnost. Abed s to odločitvijo orje ledino za številne druge palestinske žrtve izraelskih napadov, ki so se naključno znašle v ognju okupacijske vojske. Številne človekoljubne organizacije opozarjajo, da izraelska vojska na zasedenih ozemljih pogosto strelja na ljudi, čeprav ti niso udeleženi v spopadih.