Danes bodo v Eko skladu objavili nov poziv za sofinanciranje naložb v energetske sanacije stavb in nakup električnih vozil. Nabor podpor za energetsko sanacijo objektov je pester kot po navadi in zajema od zamenjave kurilnega sistema, priključitve na daljinsko ogrevanje ali vgradnje solarnih panelov do zamenjave izolacije in oken. Nova je možnost, da prosilci dobijo tudi subvencijo za nakup stanovanja v skoraj ničenergijski (zelo varčni) tri- in večstanovanjski stavbi. Pri nakupu električnih vozil so se v skladu odločili subvencije razpisati tudi za kolesa na motorni pogon in motorna kolesa, skoraj neverjetno pa je, da bodo iz poziva spet izpustili med ljudmi najbolj priljubljena električna kolesa. Spodbud bo deležen le ozek segment električnih koles – tistih, ki lahko presežejo 25 kilometrov na uro in imajo elektromotor, močnejši od 250 vatov. Takšna kolesa je treba podobno kot motorna kolesa registrirati, voznik pa mora uporabljati čelado, zato med ljudmi niso najbolj priljubljena.
Kot pojasnjujejo v Eko skladu, naj bi bil vzrok za to, da so električna kolesa ponovno izpadla iz poziva, prav dejstvo, da še niso kategorizirana kot vozila in zato naj v skladu trenutno ne bi imeli pravne podlage za izplačilo spodbud. Zakaj je tako, smo vprašali ministrstvo za infrastrukturo, vendar nam včeraj niso uspeli odgovoriti.
Podpora napačnim vozilom
Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, pravi, da argument Eko sklada do neke mere drži, saj je področje kategorizacije in homologacije električnih koles pri nas še vedno neurejeno. »Ali je to glavni razlog, da v pozivu ni električnih koles – govorim o takih, ki ne presežejo 25 kilometrov na uro in 250 vatov – je težko reči. Bojim se, da se razlogi skrivajo drugje in da se v Eko skladu morda bojijo administrativnega dela, ki bi ga spodbude za električna kolesa prinesle. Navsezadnje se je tudi v tujini izkazalo, da je daleč največ vlog prišlo za spodbude za nakup električnih koles,« pravi Žižek.
Do poziva Eko sklada je kritičen tudi Andrej Klemenc, ustanovni član Ljubljanske in Slovenske kolesarske mreže. Poudarja, da bodo do spodbud po novem upravičeni tisti, ki se na osnovi električnega pogona želijo voziti z mopedi in tricikli (tudi dostavnimi) po cestah in ne smejo uporabljati posebne infrastrukture za kolesarje. »Po zdravi pameti pa bi bilo treba predvsem financirati pedeleke z omejitvijo podpore pogonu do 25 kilometrov na uro. Potem bi bila 'električna kolesa' bolj množična tudi pri nas, saj si povprečen človek pri nas danes žal težko privošči solidno kolo z električno podporo. Njihova cena se začne nekje pri dobrih 1000 evrih,« pravi Klemenc.
V Eko skladu zavajali
Zakaj ne podpirajo električnih koles, smo v Eko skladu spraševali že februarja, ko je bil objavljen prvi letošnji poziv. Takrat so namreč razpisali nepovratne spodbude v višini od 3500 do 7000 evrov za nakup ali predelavo vozil na električni in hibridni pogon, ki so na voljo le za avtomobile, kombije in štirikolesnike. Postregli so nam z odgovorom, da nastopajo predvsem v vlogi izvajalca okoljske politike, ki jo določajo pristojna ministrstva. Zato le v sodelovanju z njimi določijo ukrepe, ki bodo deležni spodbud. Dali so nam torej vedeti, da se niso sami odločili, da električnih koles ne bo v pozivu.
A se je kasneje izkazalo, da ne govorijo resnice. Na ministrstvu za infrastrukturo so nam namreč pojasnili, da so v okviru usklajevanja poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za letošnje leto predlagali, da bi bila tudi električna kolesa deležna nepovratnih subvencij, vendar je imel »Eko sklad v letu 2017 v načrtu druge programe«. Ko smo se ponovno obrnili na Eko sklad, da nam pojasnijo, kdo se je torej odločil kolesa izvzeti iz spodbud, smo spet dobili sprenevedave odgovore. Priznali so, da jim je ministrstvo za infrastrukturo predlagalo spodbude tudi za električna kolesa, ki jih bodo tudi razpisali. A šlo naj bi za razpis, ki bo namenjen zgolj občinam, in ne fizičnim osebam. »Na tak način podpiramo skupnostne projekte trajnostne mobilnosti, konkretno deljenje koles, ki so zelo pomembni, kar dokazujejo tudi smernice drugih razvitih držav, vodilnih na področju trajnostne mobilnosti v Evropi. Nikakor tudi ni mogoče reči, da od subvencij v tem primeru ne bodo imele koristi fizične osebe, čeprav še ne bodo neposredni prejemniki subvencij, saj predvidevamo, da bo večina uporabnikov teh koles prav občanov,« so razpredali v Eko skladu.
Nevladniki so razočarani
Sledil je buren odziv nevladnih okoljevarstvenih organizacij, ki so pozvale ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za infrastrukturo ter Eko sklad, naj popravijo razpis za subvencioniranje nakupa električnih vozil in vanj vključijo tudi električna kolesa. »Člani vsebinskih mrež nevladnih organizacij smo razočarani nad nedavnim razpisom Eko sklada – Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila, ki ne vključuje subvencij za električna kolesa, čeprav smo to potrebo večkrat izrazili na srečanjih z vami in z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije,« so takrat zapisali v društvu Focus, Slovenski kolesarski mreži, Mreži za prostor, Slovenski zvezi za javno zdravje, Geografskem inštitutu Antona Melika in Mreži NVO. Pobudniki so poudarili, da so električna kolesa trajnostna rešitev za mobilnost v neravninskih območjih in za premikanje oseb s fizičnimi omejitvami. Ker je strošek njihovega nakupa precej nižji kot pri električnem avtomobilu, bi se po njihovem mnenju lahko »povečala mobilnost socialno šibkejših, ki so trenutno primorani plačevati visoke stroške avtomobila«.
