Dolenjska vina.
Dolenjska prideluje že mnogo stoletij znana »marska vina«; toda kakor Francoska, ki stoji na najvišji stopinji vinoreje, ne prideluje samo dobra vina, kakor Medok in Muškatelec, in Nemčija ne samega Johanisbergerja in Ridesheimca, ravno tako rodi tudi Dolenjska mnogovrstna vina, kolikor bolj ali manj se vinogradi obdelujejo, kolikor boljša je zemlja ter prisojniša lega, in kolikor žlahtneje so trte. (…)
Kdor je poznal naša vina od leta 1868 naprej, (…) ta našemu vinu ne bo pridjal imena »cviček«. Ker se je pa govorilo, da imajo dolenjska vina preveč kisline, poslal sem bil svoje rudeče vino iz črne tičine od leta 1868 v nekoliko steklenicah več gospodom v vinarstvu izkušenim, s katerim sem se bil pri razstavi leta 1873 seznanil, na Ogersko, po Avstriji in na Nemško, posebno pa ravnatelju vinorejske šole v Pešti, dr. Encu v poskušnjo. Vsi so pripoznali, da spada to vino mej boljša vina, vendar je bilo pri nas imenovano dolenjski »cviček«. (…)
Dolenjske novice, 1. maja 1885
Cviček.
(…) V sobotni številki poroča »Laibacherica« o predavanji potnega učitelja gosp. Pirca v Radečah. Gosp. Pirc je po poročilu omenjenega lista med drugim rekel: »Ko bi trtna uš uničila vinograde na Dolenjskem, bi škoda ne bila tolika, kakor se misli. Vino je namreč po največ krajih veliko prekislo in preslabo in prodaja se le v Ljubljano in na Gorenjsko pod nič (um einen Spottpreis), kar kaže, da imajo vinski kupci ljubljanski neolikan okus za 'cviček'.« Take sodbe iz ust potovalnega učitelja bi se ne bili nadejali in čakali smo, da se morebiti prekliče. A ker je vse tiho, moramo navedene nepremišljene besede vendar zavrniti. (…)
Vinskim kupcem ljubljanskim očitati, da imajo neolikan okus za cviček, je tudi popolnem neumestno. Da bi le vsi naši krčmarji kupovali dolenjsko vino, lahko bi bili veseli, pili bi vsaj poštenega cvička, tako pa se vedno bolj širi Sternovo narejeno vino, prava zavrenka, ki nikdar vinograda videla ni. (…)
Novice, 6. maja 1885
Iz skrajnega kota
23. oktobra. Že dolgo nismo brali tako odkrite, dobrohotne besede v pospeh našega vinarstva, kakor je sostavek gosp. R. Dolenca, objavljen v »Novicah« in v »Slovencu«. Taki članki, pisani v varstvo poštenih domačih pridelkov pred sleparijo, pomagajo ubogemu, pod vso mogočo bedo zdihajočemu narodu več nego hudobno zmerjanje naših vin s »čvičkom« in naših starih domačih kupcev, Ljubljančanov in Gorenjcev, s »slabim, neolikanim okusom«. Res je, da po naših zdravih, natornih, zlasti prebavo pospešujočih vinih ne dobiš precej »mačka« in »težke glave«, ako ga tudi izpiješ kupico več, boš le veselega srca in vedrega uma, sposoben za delo – pa mislimo, da ravno zato so naša vina hvale, ne pa tolike graje vredna, kakor jo daje njim glasoviti članek g. Pirca »o cvičku«. (…)
Slovenec, 23. oktobra 1885
Z dolenjskih vinskih goric.
– Vinski davek – nesrečna misel! – Kako počasi in nezaupno smo se poprijeli dolenjski vinogradniki po splošni vinogr. katastrofi nove trtoreje! Pa tudi ni čuda. Koliko groznega truda in stroškov stane rigolanje kamenitega gorskega sveta. Kake točnosti in skrbi zahteva izgoja mladih ceplenk? Kake vstrajne borbe treba pri odraslih trtah zoper trdovratne sovražnike: paleš, plesnoba, gnjiloba itd. In če ti pri najboljši volji nagaja vreme, ali ti nedostaje veščih delavcev, da zamudiš pravi čas, potem si kljub mnogim stroškom ob letino, ali še celo ob trto. (…)
Namesto o vinskem davku pisati, pa raje poglejte po nekdanjih dolenjskih vinskih goricah, kako so dandanes majhne! Koliko je še gorskega sveta neobdelanega po gor. in dol. Dolenjskem? (…)
In letos je kakor nalašč prilika delati propagando za vinski davek po Dolenjskem! Spomladi občna pozeb! med letom peronospera in sedaj plesnoba na grozdji in slednji pa še toča! Ali ni to ironija usode?
Dolenjske novice, 10. septembra 1912
Zakaj naj bi bil cviček – kisel?
Krško, 30. sept. V soboto sem potoval po obronkih od Leskovca proti Raki in dalje proti Novemu mestu. Krasno je to vinorodno gričevje in z dozorelo ajdo poraslo Krško polje. Drevje je obloženo s težkim sadjem. Vsepovsodi znaki dobre letine. (…)
Toliko bolj pa sem bil žalosten, ko sem potoval preko Rake in videl nešteto voz z lajtami, ki so vozili že novo trgatev. Povsod solnce, vinogradi lepo zeleni, grozdje v stanju rednega izboljševanja – a z goric nešteto polnih voz! Ljudje vinogradniki – kako zametujete in kvarite nele grozdje, ampak tudi sladko kapljico. Kaj morajo biti dolenjska vina res kisla celo ob tako solnčni jeseni, kot je letošnja. Kaj nam res ni nič na tem, da bi za dobra vina utegnili mnogo več vtržiti, ali pa vsaj vino lažje spraviti v denar? Kaj mora res vsak vinogradnik misliti, da so vsi njegovi sosedje sami tatovi – in da morajo zato vsi naenkrat in vsi prerano s trgatvijo? Začnimo vendar enkrat pošteno misliti v vinogradih o drugih, da bodo drugi vinogradniki o nas, začnimo s pozno trgatvijo – začnimo s kvalitetno robo!
Slovenec, 2. oktobra 1929
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
