»Poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema je skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb,« so ob svetovnem dnevu umivanja rok izpostavili v slovenskem dezinfekcijskem društvu. Številne bolezni se namreč širijo prav prek kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembno, da si roke redno in pravilno umivamo, kadar to ni mogoče (če tekoča voda in milo nista na voljo), pa uporabimo dezinfekcijska sredstva za roke.
Kot že nekaj let zapored so o higieni rok opozarjali v jeseniški splošni bolnišnici. Dijak zaključnega letnika Srednje šole Jesenice, smer zdravstvena nega, Nace Novak je poudaril, da vsako umivanje rok ni nujno učinkovito. Tisto umivanje, ki ohranja zdravje, sledi natančno določenemu vrstnemu redu, je dovolj dolgotrajno, da odstrani vso nesnago, ter je dovolj temeljito, da doseže vse predele rok. »Roke si je najprej treba splakniti z vodo. Potem si jih namilimo in drgnemo toliko časa, da milo nanesemo na vse predele rok. Ko končamo temeljito drgnjenje, milo dobro speremo z vodo in roke osušimo ter nanje nanesemo še razkužilo.«
Voda in milo ali razkužilo?
Umivanje rok z milom in vodo je najbolj dostopen in najcenejši način za uničevanje mikroorganizmov, ki se zadržujejo na njih, pravijo v dezinfekcijskem društvu. Medtem ko jeseniški dijaki dodatno svetujejo še uporabo razkužila za odstranitev najbolj trdovratne nesnage, v društvu njegovo uporabo svetujejo tudi takrat, kadar vode in mila nimamo na voljo. »Takrat uporabimo sredstvo za razkuževanje rok, ki vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola. Z uporabo dezinfekcijskega sredstva zmanjšamo število patogenih elementov do te stopnje, da niso več škodljivi za zdravje, in tako znatno zmanjšamo možnost za okužbo.«
Toda zakaj bi si sploh dali toliko opraviti z umivanjem rok? »Zato, da ne zbolimo mi ali ljudje okoli nas,« je jasen Novak. »Če imamo umazane roke in odpremo vrata, vso nesnago prenesemo na kljuko in jo s tem prenesemo na osebo, ki bo naslednja prijela za kljuko.«
»To je še posebej pomembno v času, ko se širijo razne okužbe,« dodaja Jana Lavtižar, vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v Splošni bolnišnici Jesenice. »Vsi imamo na koži in na rokah bakterije, ki morda našemu zdravju sploh ne škodujejo. Ko pa na primer v bolnišnici obiščemo bližnjega, ki ima zaradi prvotne bolezni oslabljeno odpornost, bodo morda te bakterije škodovale njemu,« opozarja.
Pri higieni rok napredujemo
Higiena rok je vsaj v bolnišničnem okolju tako pri osebju kot pri obiskovalcih po opažanju Lavtižarjeve močno napredovala in ljudje se njenih pravil vse bolj držijo. To, kot nam je povedala obiskovalka bolnišnice Jožica, pogosto drži tudi za domače okolje. »Pri nas doma si redno in temeljito umivamo roke. Na to smo pozorni še zlasti jeseni in pozimi, ko razsajajo viroze. Več pozornosti temu namenjamo od takrat, ko so strokovnjaki na to začeli opozarjati z javnimi dogodki,« priznava.
Prav zato takšne dogodke v zdravstvenih ustanovah redno pripravljajo. »Pri nas v bolnišnici na to začnemo opozarjati že najmlajše, torej otroke v vrtcih,« Lavtižarjeva opisuje prizadevanja za ozaveščanje. Pri tem pogosto sodelujejo tudi dijaki jeseniške srednje šole, ne le zdravstvene, pač pa tudi pedagoške smeri, pravi učiteljica praktičnega in teoretičnega pouka na smeri zdravstvena nega Petra Alič. »Pomembno je, da povezujemo klinično okolje s procesom izobraževanja. To je za dijake dodatno izobraževanje in se radi prostovoljno javijo za sodelovanje na takšnih dogodkih. Ko izdelujejo promocijska gradiva za dogodek, pa se tudi sami veliko naučijo,« zaznava učiteljica.
