Hej, predsednik, hej, Evropa, hej, svet. Zmeniti se moramo, kajti tu notri, v moji dušici, postaja precej mrko in utesnjeno. Za razlago, kako mi je, lahko predložim na tisoče primerov, še posebno, ker je november takšen mesec, ki to ljubeznivo dopušča. S tem ne mislim na dan spomina na mrtve – več kot očitno je, da ti, predsednik, ti, Evropa, ti, svet, spomina nimate. Tudi ne mislim na nekatere novembrske obletnice, ki bi se jim morali prav zdaj z vso nujo posvečati. Zdaj že vem, da tudi zgodovina ni nič drugega kot revna madona, ki jo po svoji volji kar naprej slačijo in oblačijo opolzki posredovalci, pa naj imajo za to mandat ali ne. In sploh: kaj pa dandanašnji sploh še pomeni mandat? A je to kaj za v usta? Am, čakajte, da preverim.
Aha. Ne. Mandat ni za v usta. Lahko je za v parlament, lahko je za v zgodovino, lahko je za v zapor. Lahko je »ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje«. Mandat. E...