Saj se strinjate, kajne? Statistično gledano in tudi dejansko živimo bolje, kot smo živeli lani, no, vsaj večina državljanov zagotovo. Dela in služb je več, prejemki so višji, gospodarstvo raste, potrošnja raste, optimizma je nemara celo že preveč in preudarnosti premalo, ravno včeraj pa so objavili, da se primanjkljaj države še naprej zmanjšuje. O ničemer zares pomembnem, o čemer je bilo letos odločeno, ni bilo odločeno narobe in morda je treba ravno v tem iskati ključni razlog, zakaj se je izšlo bolje, kot bi se lahko. Zoprno je le, da o nobeni zares pomembni stvari ni bila sprejeta nobena odločitev, ne slaba, a tudi ne dobra. Dobro leto 2017 je bilo dobro zato, ker je bilo tako neizrazito, ker je bilo tako vsakdanje v vseh 365 izvedbah, ker se od januarja do danes ni zmogel izpolniti nobeden od dobrih namenov in tudi ne nobena od zlih nakan; družba in še posebno gospodarstvo sta ob tem delovala samodejno, rutinsko, brez izrazitih državnih spodbud in brez prehudih zavor.
In je bilo dobro, ker so norci v nasprotju z našimi pričakovanji poslovali v mejah normale. Lahko bi – dobro je že kazalo – razbili bunkerje okoli Pjongjanga, a jih niso. Lahko bi požgali Seul, Tokio ali zravnali griče kakšnega kalifornijskega mesta, pa tudi ni bilo nič od tega. Lahko bi napadli malopridni Iran, razstrelili carigrajsko dvorano ravno v trenutku, ko je v njej zmagovala slovenska košarkarska reprezentanca, Amsterdam, Pariz ali Berlin pa bi lahko imel firerja. Nič od tega se ni zgodilo. Nasprotno, IS od letos kandidira za to, da bi ostal samo še geslo v križankah. Kakšno olajšanje!
Ja, tako zelo malo je treba za zadovoljstvo s kakovostjo življenja. Samo to, da norci ostanejo v mejah normale. Da jim ne uspe. To, da ubranimo, ohranimo mir, a ga ne ustvarjamo, ta skromnost v ambicijah je simptom volčjih časov. Našega časa. Moramo ga živeti in preživeti, da bi bil prihodnji čas prijaznejši.
V eni od čestitk, ki smo jih v teh dneh prebirali pri Dnevniku, je pisalo: »Prijateljem običajno pravim, da jim želim, naj bo 2018. boljše od 2017., toda slabše od 2019. Vas štejem za prijatelje.«
Tudi mi vas imamo za prijatelje, zato to čestitko delimo z vami. Za primer, če bi bilo tam, kjer ne sprejemajo nobenih ključnih odločitev, vendarle odločeno, da je to preveč širokogrudno darilo, pa prijavljamo aneks: naj leto 2017 kar traja in naj potem, ko se bo izteklo, norci še naprej ostanejo v mejah normale. Preživite ta naš volčji čas! Z nami. In kajpada srečno.
