Največja sindikata v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki zastopata medicinske sestre, bolničarje in drugo osebje v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, domovih upokojencev, socialnih zavodih in centrih za socialno delo, naj bi 13. februarja izvedla dvourno opozorilno stavko. Če z vladne strani ne bo odziva, bodo člani sindikatov v naslednjem koraku umaknili soglasja za opravljanje dela prek polnega delovnega časa, dosledno uveljavili pravico za strokovno pripravo na delo ter stavko vsakodnevno stopnjevali z daljšimi prekinitvami in javnimi protestnimi shodi.
Sindikata zahtevata 15- do 20-odstotni dvig plač, s katerim bi odpravili anomalije in zagotovili primerljivost z delovnimi mesti zdravnikov, osemodstotno povišanje plač zaradi znižanja plačne lestvice v letu 2012 ter odpravo vseh še preostalih varčevalnih ukrepov. Stavkovne zahteve vključujejo še uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo za delo ob praznikih in nedeljah ter nočno delo, zvišanje dodatkov za manj ugodne delovne pogoje, pravico do prostega konca tedna in izplačilo jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.
Jelka Mlakar, predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi, je dejala, da s stavko ne želijo prizadeti pacientov, a so zaradi ravnanj vlade v to dobesedno prisiljeni. »Tokrat se ne bomo ustavili. Časi, ko smo prosili, so minili, zdaj samo še zahtevamo,« je opozorila. Da bi imela stavka kar največji učinek, jo bodo organizirali v času, ko bodo potrebe po njihovih storitvah največje, in tako, da bo v njej sodelovalo kar največ zaposlenih. Ob tem je Mlakarjeva pojasnila, da so po zakonu dolžni zagotoviti kakovostno in varno zdravstveno obravnavo starejšim od 65 let, nosečnicam, mladoletnim in tistim, ki potrebujejo nujno pomoč. Po njeni oceni bo v stavko vključenih med 10.000 in 15.000 zaposlenih.
Zaprli naj bi vse osnovne in srednje šole ter vrtce
Dan kasneje, za 14. februar, je napovedana stavka Sindikata vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), isti dan pa bodo šolniki pripravili tudi protestni shod na ljubljanskem Kongresnem trgu. V Svizu, kjer opozarjajo, da je izobraževalno delo slabše vrednoteno od primerljivega dela pri enakih stopnjah izobrazbe v drugih delih javnega sektorja, zahtevajo zvišanje osnovnih plač od vrtcev do univerze za dva do tri plačne razrede (8 do 12 odstotkov), ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo. Kot je znano, je stavko podprlo več kot 37.000 članov Sviza, izglasovali pa so jo v 683 od skupno 707 zavodov – izjema so univerze, ki se bodo pridružile stavki Počivavškove pogajalske skupine, ki je napovedana za 24. januar.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pravi, da bodo vrtci, osnovne in srednje šole ob morebitni stavki zaprli svoja vrata, pri čemer bodo otroke, za katere starši nimajo druge možnosti varstva, »vzeli pod streho in jih nahranili«, pedagoškega dela pa ne bo. Stavka se s 14. februarjem ne bi končala, ampak bi trajala do izpolnitve zahtev. Izhodiščne stavkovne zahteve Sviza so po Štrukljevih besedah vredne nekaj več kot 100 milijonov evrov, pri čemer pa pri tem ne bodo »trmasto vztrajali«, ampak bodo skušali doseči kompromis.
Ker na svoje zahteve, ki so jih predstavili že sredi oktobra, decembra pa izglasovali in napovedali tudi stavko, od vlade oziroma ministrstva za izobraževanje še vedno niso prejeli odgovora, so v Svizu včeraj vladno stran sami povabili na pogajanja, ki naj bi se začela v petek.
Pri stavki vztrajajo tudi policisti. Za stavko, ki je napovedana za 12. februar, so se po besedah predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča odločili predvsem zaradi dviga plač drugim uniformiranim osebam, s čimer naj bi prišlo do novih plačnih anomalij.
Pazniki preobremenjeni z nadurami
Stavki, ki jo za 24. januar napoveduje Počivavškova pogajalska skupina, se bodo pridružili tudi zaposleni v slovenskih zaporih in prevzgojnih zavodih. Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, je včeraj opozoril na kadrovsko podhranjenost, nevzdržne delovne razmere in vse slabšo varnost zaposlenih. Po njegovi oceni primanjkuje v zaporih vsaj deset odstotkov dodatnih pravosodnih policistov, zato naraščajo nadure (teh je kar okoli 70.000 na leto), s preobremenjenostjo pa tudi bolniške odsotnosti.
Pravosodni policisti zahtevajo ureditev odmorov in dodatkov, sprejem standardov in normativov, sklenitev kolektivne pogodbe za pravosodne policiste in takojšnjo gradnjo dveh novih zaporov, tako moškega kot ženskega. Ker imajo po zakonu stavko omejeno, bodo izvajali tako imenovano belo stavko, med katero bodo vsi postopki in pregledi predmetov in oseb potekali počasneje, zapornikov pa ne bodo vozili na razne izobraževalne in športne aktivnosti.
Vlada naj bi stavkovne zahteve obravnavala jutri
Na ministrstvu za javno upravo so povedali, da bo vlada predvidoma na jutrišnji seji obravnavala informacijo o vseh napovedanih stavkah in vseh stavkovnih zahtevah, na podlagi katere bi sprejeli odločitev o pogajanjih. Ob tem so spomnili, da je vladna stran decembra pozvala vse sindikate, da se opredelijo do pristopa k podpisu aneksa o skupno 8,4 milijona evrov vredni ponudbi za odpravo plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom. Rok za odziv sindikatov, ki so predlog že zavrnili kot neresen, je 12. januar.
