Programski razpisi v kulturi: Ko žaba neha sanjati o buldožerju
Razburjenje, ki je nastalo ob zaključku programskega razpisa, namenjenega delovanju nevladnih organizacij na področju kulture in umetnosti v prihodnjih štirih letih, je bilo mogoče pričakovati – kajti že vnaprej je bilo jasno, da bo na njem veliko poražencev, a le malo zmagovalcev. Še zlasti zato, ker tudi za tiste, ki so bili na njem uspešni, usihajoča podpora ministrstva ne pomeni samo dobrodošle pomoči pri njihovem delu, temveč tudi vse bolj neznosno breme: za majhen denar, v najboljšem primeru gre za nekaj več kot 100.000 evrov letno, morajo namreč izbrani neodvisni producenti ponuditi programe, ki so po obsegu in kakovosti primerljivi s tistimi v bistveno bolje podprtih (četudi ravno tako vse bolj obubožanih) javnih zavodih. Kjer pa imajo vsaj redne plače, medtem ko neinstitucionalna kultura životari – skoraj polovica samozaposlenih v kulturi denimo zasluži manj od minimalne plače, tretjina pa jih živi pod pragom revščine.
V neinstitucionalnem sektorju se zato že dolgo počutijo kot žabe, ki jih ministrstvo počasi kuha v loncu; celo tisti, ki se lahko pohvalijo z mednarodnimi uspehi, n...
Rezultati štiriletnega programskega razpisa, namenjenega sofinanciranju neinstitucionalne kulture, so znova razburili nevladni sektor. Kritike letijo...