Kritika koncerta Nels Cline: Tokovi med konstelacijami
Če ne bi predobro poznal Nelsa Clina, bi bila moja slika o njem povsem drugačna. Videl bi ga kot zelo neučakanega kitarista, ki stalno nekaj raziskuje in »motovili«, da bi ustvaril čim več nove glasbe. Vendar je Nels Cline popolno nasprotje tega: je izjemno potrpežljiv in preudaren umetnik, ki dovoli, da se mnoštvo muzik spontano sprosti prek različnih kanalov, od eksperimentalnih intervencij na rockovskih obrazcih temelječe americane do povsem modernih improviziranih godb. Da je realiziral predhodni solistični album, neko obliko komorne in konceptualne jazzovske romantične pesmarice Lovers (2016), je namreč potreboval celih petindvajset let.
Zasedba Nels Cline 4 na nastopu v Ferrari (Foto: Darja Šter)
Pri tem seveda ni šlo skladateljsko-izvajalsko blokado, niti za iskanje priložnosti, kako razrahljati čas, da bi lahko znotraj istega koncepta komunicirale skladbe ...
Nelsa Clina zagotovo najbolj poznamo kot kitarista skupine Wilco, ki se ji je pridružil leta 2004. Vendar je bila njegova pot že do takrat pestra in...