Zgodba je že v času dogajanja prerasla v legendo: Alfred Jarry (1873–1907), dramatik, patafizik, romanopisec, pivec, kolesar in kaj vse še ne, navsezadnje je tudi svoje življenje sistematično oblikoval kot estetski dogodek, kot umetnino par excellence, taisti Jarry, ki se je štel za človeka-kolesarja najmanj od krsta, če ne kar od rojstva naprej, si je 30. novembra 1896, slaba dva tedna pred zgodovinsko premiero svojega Kralja Ubuja, omislil novo kolo, dirkalnik, model »clément lux 96«, prestižno in drago zadevo, za katero bi moral odšteti kar 525 frankov (plus 20 frankov za dodatno opremo). Za primerjavo: honorar za Ubuja je znašal 136 frankov, prihodki od pisanja za časopise in od kar dveh revijalnih objav drame istega leta pa so komaj zadoščali za potrošnjo vina in absinta. Jarry je tisti bicikel kupil na kredit, ki ga seveda nikoli ni imel namena odplačati, in ga tudi ni, niti enega obroka. Prodajalec je moral čakati več kot deset let, do Jarryjeve zgodnje smrti, da je lahko dobil nazaj svoje (močno rabljeno) vozilo.
Biografi vedo povedati, da se Jarry od kolesa potem sploh ni več ločil: kolesaril je po Parizu in okrog njega, sodeloval na dirkalnih preizkušnjah, tudi na Mallarmé...
Človek se premika po svetu na različne načine, po svojih dveh nogah ali zaprt v komoro z imenom avtomobil, v otroškem ali na invalidskem vozičku, na...