Kritika predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi: podmazan komični stroj
Najnovejšo uprizoritev iz repertoarja slovenske klasike Matička, ki se ženi v ljubljanski Drami zaznamuje prepoznavni vizualni pečat režiserja Januzsa Kice. Ta je sprva razviden že v scenografsko-koreografski zasnovi, pa tudi v abstrahiranem in posledično nekoliko privzdignjenem kontekstu, iz katerega poteka premišljeno, domiselno in časovno odmaknjeno reševanje in zapolnjevanje besedilnih vrzeli (dramaturginja je bila Mojca Kranjc). Pri tem se ves čas ne gre znebiti občutka, da hoče Linhartovo priredbo Beaumarchaisove Figarove svatbe povzdigniti v neko bolj eruditsko različico, kot ima dejansko podpore v kranjski komediji, ki izstopa zlasti po svoji literarnozgodovinski vrednosti. Jezikovno predstava ohranja tudi prepoznavne sledove arhaične patine Linhartovega originala (v gledališkem listu je priložen slovarček).
Zdi se, da je prefinjen doprinos aktualne predstave zlasti ta, da v pred-, med- in pozakonskih pričkanjih osrednjo vlogo prevzame ženska prefriganost, ki še samega Matička skoro okoli prinese. (Foto: Peter Uhan)
Igra je torej postavljena v abstrakten, izpraznjen in stiliziran, geometrijsko obklesan prostor. Premično in razstavljivo sceno Karin Fritz
V Gallusovi dvorani bodo jutri premierno uprizorili dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, letošnjo veliko koprodukcijo med Cankarjevim domom, SNG...