Za podporo bolnicam z rakom rodil Združenje Europa Donna, kjer so se že doslej z bolnicami z rakom dojk družile tudi bolnice z rakom rodil, ustanavlja sekcijo za bolnice z rakom rodil. V njej bodo ponudili oporo in vse potrebne informacije o bolezni in zdravljenju ženskam z rakom rodil.
V oporo bodo tudi njihovim svojcem in še zlasti njihovim otrokom, ki jih diagnoza matere prav tako pogosto zelo potre. »Dobro se spomnim, kako so vsi okoli mene nemočno popadali po tleh, ko sem izvedela za svojo diagnozo. Mene pa je kot mater samohranilko s tremi šolarji ves čas držala pokonci predvsem misel na moje fante in zavedanje, da jih želim spremljati na maturantske plese in z njimi živeti, tudi ko bodo odrasli in zreli možje,« je poudarila nekdanja bolnica z rakom jajčnikov Anita Štricelj, ki bo vodila sekcijo. Pri zdravljenju so ji bile v veliko oporo članice združenja, ki so bolezen že premagale.
Tudi Vesna Bregar, ki se je v Združenje Europa Donna včlanila pred dvema desetletjema, ko je zaradi raka izgubila sestro, je prav v njem našla moč in najbolj dragoceno podporo, ko se je morala pred dvema letoma še sama soočiti z diagnozo rak jajčnikov. »Vedela sem, kaj in koga vprašati, kje iskati pomoč. Zato zdaj, ko sem znova zdrava, ko spet plešem, hodim, potujem in se zabavam, rada delim svoje izkušnje in tudi sama bodrim bolnice, ki prihajajo za mano,« je jasna Bregarjeva.
»Vsaka opora, predvsem psihična, je pri diagnozi rak zelo pomembna. Zdravniki pri tem niso tako v ospredju in nimajo vsi enako močno razvitega človeškega čuta, predvsem pa se vsi spopadajo tudi s kroničnim pomanjkanjem časa,« je opozoril onkolog Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Zato je po njegovem mnenju pomoč članic Združenja Europa Donne, ki so se same spopadale z rakom in strahovi, ki spremljajo diagnozo rak, v trenutku, ko se ob diagnozi novim bolnicam sesuje svet, izjemno dragocena. Še zlasti ker imajo na onkološkem inštitutu za vse bolnike na voljo žal le enega psihoonkologa.
Zlovešči šopek rakov rodil
Posamezni raki rodil niso zelo pogosti, ko pa jih združimo, vsi skupaj predstavljajo visok delež rakavih obolenj pri ženskah, izpostavlja ginekolog Sebastjan Merlo z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ti raki so, kot pravi, raznovrstna skupina bolezni in obsegajo raka materničnega vratu, raka materničnega telesa, raka jajčnikov in jajcevodov ter raka zunanjega spolovila in nožnice. S šestimi odstotki je na petem mestu po pogostosti ženskih rakov rak materničnega telesa, rak jajčnikov je s slabimi tremi odstotki na osmem mestu, za rakom zunanjega spolovila zboli okoli 40 bolnic na leto, rak materničnega vratu pa prizadene okoli 130 bolnic na leto.
Petletno preživetje je najvišje oziroma kar 80-odstotno pri raku materničnega telesa, deset odstotkov manjše je pri raku materničnega vratu, pri raku zunanjega spolovila je preživetje približno petdesetodstotno, najslabše pa pri raku jajčnikov, ki ima zgolj 40-odstotno preživetje.
»Rak jajčnika je zahrbtna bolezen, ki jo zaradi nespecifičnih znakov redko odkrijemo v začetni fazi. To se zgodi zvečine bolj naključno zaradi nekega pridruženega dogajanja v trebušni votlini,« opozarja Škof in dodaja, da večina bolnic pride na zdravljenje, ko je rak že dokaj razširjen. Neznačilni zgodnji znaki raka so lahko morda nekakšno tiščanje v trebuhu, pogosto siljenje na vodo in prebavne težave. Vse to pa občasno pravzaprav pesti kar vse. Vendar če te težave vztrajajo več tednov, je treba zaradi njih kljub njihovi navidezni običajnosti na pregled k zdravniku. Kajti ko začne bolnica hujšati in se ji napne trebuh ter poveča obseg pasu, je za marsikaj že prepozno, saj je rak takrat zvečine že razširjen po trebušni votlini tudi zunaj rodil.
Zdravljenje raka rodil
Po sumu na raka, ki se najprej potrdi z ultrazvočnim pregledom trebušne votline, sledi pregled pri ginekologu, potem pa postopka diagnosticiranja in zdravljenja stečeta dokaj hitro, ocenjuje Škof. Kot pravi, se vedno trudijo, da bi raka odstranili čim prej in s čim manj invazivno kirurško metodo. Po operaciji sledi sistemsko zdravljenje s kemoterapijo, ki včasih vključuje tudi zdravljenje s tarčnimi biološkimi zdravili. Če pa je bolezen že preveč razširjena po trebušni votlini, zdravniki včasih zamenjajo vrstni red zdravljenja in posežejo najprej po kemoterapiji ter z njeno pomočjo privedejo bolnico do operativnega posega.
Presejalnih programov z izjemo Zore (presejalnega programa za raka materničnega vratu) ni, zato strokovnjaki ženskam priporočajo, da so pozorne na morebitne spremembe v telesu in redno obiskujejo ginekologa. Še zlasti v obdobju po menopavzi, saj se večina rakov rodil pojavi okoli 60. leta starosti.
