Če bi bila odločitev v rokah košarkarja NBA moštva Phoenix Suns Josha Jacksona, potem bi bilo že dolgo časa jasno, koga bo moštvo iz Arizone izbralo kot prvega na letošnjem naboru. »Rad bi videl, da izberemo visokega košarkarja in najboljši visoki košarkar na letošnjem naboru je Deandre Ayton,« je Jackson razpredal, ko je postalo jasno, da bo Phoenix prvič v zgodovini kluba na naboru izbiral prvi. Zdi se, da je 21-letni košarkar že takrat vedel nekaj več, saj dvomov o tem, da bodo sonca izbrala prav Aytona, praktično ni več. In kaj to pomeni za Luko Dončića, ki je letos dokazal, da je pri vsega 19 letih verjetno celo najboljši košarkar v Evropi?
Čeprav se je zdelo, da je s prihodom trenerja Igorja Kokoškova Slovenec izredno blizu prvemu izboru, pa so bile realne možnosti za to ves čas majhne. Deandre Ayton je namreč kot študent univerze Arizona v tamkajšnjem okolju sila priljubljen, hkrati pa je jasno, da gre za izjemno nadarjenega centra. Nabor kakovostnih visokih igralcev je v košarkarskem svetu precej skromnejši kot nabor kakovostnih branilcev, kar je še en od argumentov v prid izboru Aytona kot številke ena. A tu so še protiargumenti, ki so govorili in govorijo v korist Luki Dončiću. Glavni je vsekakor ta, da 19-letni Ljubljančan že tretjo sezono tekmuje v članski konkurenci, torej proti starejšim in fizično bolj razvitim igralcem od sebe, medtem ko Ayton izstopa med konkurenco svoje starosti, pa še v njej mu univerze Arizona ni uspelo popeljati prek prvega kroga končnice študentske lige NCAA.
Toda Dončić ne le da tekmuje, tudi zmaguje v evropski članski konkurenci, ki je po kakovosti precej bližje ligi NBA, kot si mislijo ameriški ljubitelji košarke. Ljubljančan je s kraljevim klubom pokoril evroligo, na poti do vrha pa odigral ključno vlogo, saj je bil najboljši posameznik tako rednega dela kot tudi zaključnega turnirja četverice. Če k temu dodamo še naziv MVP španskega prvenstva in evropski naslov z reprezentanco Slovenije, v dresu katere je bil enakovredno bitko denimo z Latvijcem Kristapsom Porzingisom, je jasno, da je Dončić igralec, ki onkraj Atlantika ne pride vsak dan. Ob tem je nezanemarljivo tudi dejstvo, da je Ljubljančan pri 19 letih navajen osvajanja lovorik, kar se je izkazalo za še kako pomembno tudi na EP.
Dončić je tako košarkar, ki bo k uspešnosti novega moštva na kratki rok zagotovo prinesel precej več kot Ayton. Ob tem lahko s trdim delom močno popravi tudi atletske sposobnosti in eksplozivnost, kar so glavne pomanjkljivosti, ki jih ameriški ljubitelji košarke pri njem radi izpostavijo. A tudi tu Dončić ni tako slab, kot bi to morda radi prikazali čez lužo. »Poglejte, koliko prostora Dončić osvoji z dvema ali tremi odboji žoge, ko krene v protinapad. Pravijo, da je prepočasen za igro v ligi NBA, a ni vse le v golih atletskih sposobnostih. Pomembno je, koliko prostora lahko osvojiš z žogo,« je pojasnil nekdanji sovjetski in ruski reprezentant ter danes trener Sergej Bazarevič.
Najboljši možen scenarij v tem trenutku se zdi, da bo Dončić kot drugi izbor pristal v Sacramentu. Generalni direktor Vlade Divac ga je v živo spremljal na zaključnem turnirju četverice evrolige in na drugi polfinalni tekmi španskega prvenstva proti Gran Canarii. Imel je kaj videti.
