Štiri leta je bil zgornji del Živalskega vrta Ljubljana za obiskovalce nedostopen. Žled, ki je februarja 2014 poškodoval dobršen del rožniških gozdov, ni prizanesel niti infrastrukturi in prebivalcem v ogradah ob Večni poti. Čeprav so se v živalskem vrtu takoj po ujmi lotili obnove poškodovanega območja, jim je obsežno in zahtevno sanacijo, ki so jo združili s posodobitvijo vrta, uspelo končati šele zdaj.
Iz gozda so odstranili vsa podrta ali poškodovana drevesa, na severnem delu živalskega vrta so postavili en kilometer nove zunanje ograje, uredili nove sprehajalne poti, hkrati pa so pod Rožnik pripeljali tudi nove živali. Na prenovljenem delu živalskega vrta namreč v novih ogradah zdaj bivajo severni jeleni in losi. Živali so v Ljubljano prispele že lani in v nadomestnih prostorih čakale, da delavci končajo njihova domovanja. Danes so zgornji del vrta tudi uradno spet odprli za obiskovalce in predstavili nove živali.
Pod Rožnikom prvič »rdečenosi« jeleni
Lose so v ljubljanskem živalskem vrtu v preteklosti že imeli, a jih zdaj nekaj let pod Rožnikom ni bilo. Samec in samica sta stara dve leti in zaradi njune mladosti samec še nima za lose značilnega lopatastega rogovja. »Ogrado za lose smo uredili že pred časom, a ni bila dostopna, saj je bilo zaradi gradnje na tem območju vzpostavljeno gradbišče,« je pojasnila direktorica vrta Zdenka Barbara Ban Fischinger.
V le nekaj metrov oddaljeni 2500 kvadratnih metrov veliki novi ogradi odslej bivajo severni jeleni. »Severni jeleni so dobro prilagojeni na življenje na mrzlem severu. Njihova dlaka je odlična izolacija. Če ležijo na snegu, se ta pod njimi ne stopi. Prepotujejo okoli 5000 kilometrov na leto, na njihove poti pa vpliva predvsem dvoje: dostopnost hrane in nadležnost komarjev. Komarji lahko severnemu jelenu popijejo liter krvi na leto, kar je lahko še posebno nevarno za mladiče. Zato živali iščejo območja, kjer je komarjev manj,« je nekaj zanimivosti o živalih, ki so predvsem otrokom še posebno ljube zato, ker pripeljejo Božička, povedala strokovna vodja v živalskem vrtu Barbara Mihelič. Ob tem je razkrila, od kod najbrž izvira idejo o rdečenosem jelenčku Rudolfu. »Smrček severnih jelenov je res rdeče obarvan, a tega ne vidimo, ker je prekrit z dlako. Je namreč dobro prekrvavljen, da živali ne zebe, ko v snegu iščejo hrano.«
Severni jeleni so v ljubljanski živalski vrt oktobra pripotovali s Češkega. Skupinico trenutno sestavljajo samček in dve samički. »Upamo, da se bomo lahko v prihodnje veselili tudi naraščaja. Ograda je namreč dovolj velika za številno čredo,« se nadeja Ban-Fischingerjeva.
Spet bo odmevalo levje rjovenje
S prihodom severnih jelenov in losov pa novosti v živalskem vrtu še ni konec. Z javnim razpisom namreč že iščejo izvajalca, ki bo zgradil novo ogrado za leve. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, bo izbrani izvajalec dela začel predvidoma že 9. julija, ograda pa mora biti končana najpozneje 30. septembra. Ograda bo umeščena nedaleč od osrednjega bajerja in igrišča Žabji skok, na območju, kjer so še do nedavnega bivale alpake. Vse območje bo urejeno kot Afriška vas z Afriško hišo za obiskovalce in objektom za leve. Ta bo imel tri sobe za leve, prostor za trening in dnevno sobo, v živalskem vrtu pa si očitno želijo samčka in samičko, ki bosta poskrbela za mladiče. Eden od predvidenih prostorov je namreč tudi porodnišnica.
Pod Rožnikom kralja živali ni že od leta 2013, ko je zaradi zdravstvenih težav poginila levinja Simba. V ljubljanski živalski vrt je samica skupaj s samcem Boyem prišla leta 1996 iz nemškega živalskega vrta Karlsruhe. Samec je poginil že prej, oktobra 2011 se po težki operaciji ni zbudil iz narkoze. Boy je dočakal petnajst, Simba pa devetnajst let, kar je dlje kot v naravi, kjer te zveri običajno živijo največ deset let.
