V nedavni mednarodni študiji HBSC, ki raziskuje z zdravjem povezano vedenje mladostnikov, so mladi nizozemski državljani spet poskočili za nekaj mest navzgor. Kako zmore ravninska država z zgodovino kalvinizma in kolonializma svojemu naraščaju vcepiti tako optimističen pogled na svet? Simone de Roos, raziskovalka na nizozemskem inštitutu za družbene študije SCP, je za časnik The Guardian podala naslednjo oceno: »Nizozemski otroci imajo večinoma zelo pozitivne interakcije v svojem socialnem okolju. Starši jim nudijo veliko podpore in nad njimi izvajajo blag nadzor. Živijo v ozračju enakopravnosti, učitelji niso avtoritarni, temveč sprejemajo občutke dijakov. In dijaki jim zaupajo.« Ruut Veenhoven, direktor svetovne baze podatkov o sreči, še domneva, da njihovi mladostniki niso preobremenjeni s pričakovanjem »biti priden«. Nizozemci in Danci so bolj popustljivi, raje privzgajajo samostojnost kot pa ubogljivost. Študija HBSC razkriva tudi zelo pozitivno šolsko okolje. Kar 86 odstotkov anketiranih trdi, da imajo prijazne in uslužne sošolce, medvrstniškega nasilja je malo. Mladi Nizozemci zato radi hodijo v šolo in imajo v njej veliko prijateljev. Šolski sistem je skoraj izključno javen, naravnan pa je zelo fleksibilno, s ciljem, da odraščajočim omili stres in jim olajša odločitev, kaj bi radi počeli v življenju. Povsem drugačne pa so razmere v Sloveniji: v isti raziskavi je kar 54,5 odstotka anketiranih slovenskih 15-letnikov poročalo o doživljanju pritiska zaradi dela za šolo. Štirinajstletni Tjalling Appelhof iz Amsterdama ima preprost odgovor na vprašanje, zakaj ima srečno otroštvo. »Nizozemska je premožna, okolje mladostnikov je dobro organizirano, denimo šolstvo in zdravstvo. Če so ljudje revni, jim pomagamo.« Res je tudi, da na Nizozemskem veliko dežuje. »A na to se navadiš,« je odvrnil Tjalling.

Ljudje v objektivu Nizozemska HBSC OECD odraščanje