V letu 2017 je bilo po podatkih hrvaškega inštituta za varovanje zdravja prijavljenih 6145 splavov. Največji delež, 2416 oziroma 39,32 odstotka, sodi v kategorijo dovoljenih splavov, ostal odstotek predstavljajo spontani. Večino prvih, natančneje 85,68 odstotka, je bilo povzročenih na zahtevo nosečnice, 3,1 odstotka je bilo opravljenih zaradi poškodovanega ploda, in 1,45 odstotka, ker je bilo ogroženo zdravje nosečnice.
Število, vsaj prijavljenih splavov, se zmanjšuje iz leta v leto. Leta 2001 je bilo na Hrvaškem samo zakonito opravljenih splavov 6574. Sicer ima Hrvaška v povprečju manj opravljenih posegov v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Leta 2015 je to število na tisoč živorojenih otrok v Evropi znašalo 203 (v nekaterih državah je bilo tudi višje: na Madžarskem 340, Češkem 184 in v Sloveniji 182), na Hrvaškem pa je bila ta številka 80.
V Istri poseg opravljajo vsi zdravniki, medtem ko v Vinkovcih nihče
Predstavljeni podatki veljajo za zakonito opravljenih splavov, kar pomeni, da je hrvaški inštitut za varovanje zdravja zbral podatke javnih bolnišnic ali zakonskih ustanov. V njih je zaposlenih 338 ginekologov, od slednjih pa jih 182 ali 54 odstotkov koristi pravico ugovora vesti, torej posega ne opravljajo.
Najvišja številka povzročenih splavov je bila v Istri (623,31 na 100.000 žensk, od tega 274 zakonskih). V tej župniji poseg opravljajo vsi ginekologi. Najnižji odstotek pa je bil zabeležen na območju Vinkovcev in Našice, kjer ugovor vesti koristijo vsi zdravniki.
Število upada tudi v Sloveniji
Po podatkih Inštituta za socialno varstvo v Sloveniji podatki kažejo podobne rezultate. Leta 2001 je bilo opravljenih 7.799 dovoljenih splavov, leta 2016 pa je bila ta številka 3.736. Razlogov za to opažanje inštitut nima, saj so, kot pravi Dr. Urban Boljka, precej specifični, potrebno bi bilo opraviti mnogo raziskav, da ne bi prišlo do špekulacij. Določene ugotovitve o vplivu družinske politike na rodnost pa si lahko preberete tukaj.
