Argentino na prafaktorje

S precejšnjo verjetnostjo, ki meji na gotovost, smo na ruskem svetovnem nogometnem prvenstvu videli zadnji mundialski nastop Lionela Messija, verjetno pa tudi njegovo zadnjo igro v argentinskem dresu. Kot že trikrat prej (od 2006) se je tudi tokrat poslovil brez naslova svetovnega prvaka, celo z najslabšim izidom (osmina finala) na vseh štirih njegovih nastopih na SP. Kako je mogoče, da domnevno najboljši nogometaš sveta zadnjega desetletja, ki je za »zasebnega naročnika« (klub Barcelono) osvojil vse, kar je bilo mogoče, tudi štirikrat ligo prvakov, in si spotoma petkrat pridelal uradni naziv najboljšega igralca na zemeljski obli (zlata žoga), v reprezentančnem dresu, torej za »državnega naročnika«, ni osvojil niti enega, pa prav niti enega samega naslova, ne le svetovnega, niti južnoameriškega ne? Odgovorov na to večno vprašanje zadnjega časa je nič koliko; ko gre za Messija osebno, ki se v reprezentanci razen v res zelo redkih trenutkih ni posebej »pretegnil«, pa se odgovor išče že celo v krogih psihiatrije.