Mehmedovićeva je v pokolu julija 1995, ko so srbske sile pomorile okoli 8000 bošnjaških moških, izgubila 44-letnega moža in dva sinova, stara 18 in 25 let. Leta 2003 se je vrnila v Srebrenico in začela boj za dokazovanje resnice o storjenih zločinih in kaznovanju odgovornih.
»Meni je bilo sojeno, ko so bili moji otroci ubiti. Če bi se moja duša lahko odprla, bi z žalostjo prekrila cel svet,« je preminula dejala v intervjuju leta 2016.
Na novico o njeni smrti so se odzvali številni podporniki in humanitarne organizacije. »Ona je simbol srebrniške matere in naša ljubljena junakinja,« je na twitterju zapisal nekdanji načelnik občine Srebrenica Ćamil Duraković.
»Hatidža je bila izjemna ženska,« je v izjavi sporočila britanska humanitarna organizacija Remembering Srebrenica. Organizacija je še dodala, da se je preminula dolga leta bojevala, da bi izvedela resnico o usodi svoje družine, a se kljub temu ni vdala sovraštvu in ni nikoli iskala maščevanja.
V Srebrenici, ki je bila med vojno v BiH varovano območje Združenih narodov, in na begu iz nje, so srbske sile julija 1995 pomorile okoli 8000 bošnjaških moških. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni označilo za genocid, toda Srbija, ki je podpirala Republiko srbsko, katere vojska je pod poveljstvom generala Ratka Mladića izvedla ta pokol, ni bila spoznana za krivo za genocid. Prav tako so jo odnesli brez kakršne koli kazni pripadniki modrih čelad in držav, ki naj bi z mandatom OZN zagotavljale varnost tam obkoljenim civilistom.
