Ameriški avtomobili in kovinski ostanki ter kitajska strojna oprema in elektronske komponente so zajeti v novem paketu višjih carin, ki sta jih danes uveljavila Washington in Peking. Gre za blago v vrednosti dodatnih 16 milijard dolarjev na vsaki strani, potem ko je Kitajska na ameriško zvišanje carin na blago v vrednosti 34 milijard že odgovorila s carinami na enako ovrednoten uvoz iz ZDA.
Na seznamu ZDA z dodatnimi 25 odstotki carine je zdaj več kot tisoč kitajskih izdelkov, Peking, ki je prepričan, da Washington krši pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), pa zatrjuje, da sicer odločno nasprotuje carinam, a nima druge izbire, kot da nadaljuje s povračilnimi ukrepi. Ob Trumpovi napovedi, da bodo ZDA jeseni s carinami obremenile še nadaljnjih 200 milijard uvoza iz Kitajske, bo tej sicer zmanjkalo manevrskega prostora za enake protiukrepe, saj ji za dodatno obremenitev s carinami na voljo ostaja le še za okoli 80 milijard uvoza iz ZDA. Blagovna menjava med državama je že dolgo v prid Kitajske, ki je lani ustvarila presežek v vrednosti 376 milijard dolarjev, pri čemer je na ameriški trg poslala za 506 milijard dolarjev izdelkov. Precej ameriškega uvoza pri tem ustvarijo ameriški proizvajalci, ki na Kitajsko pošiljajo surovi material in polizdelke, ki jih tam dokonča poceni delovna sila, vrnejo pa se kot uvozno blago. Tako ustvarijo kar za 54 milijard dolarjev uvoza oblačil in obutve, še večji pa je bil lani uvoz računalnikov in računalniške opreme (77 milijard) ter mobilnih telefonov (70 milijard). Visoko na lestvici ameriškega uvoza so tudi polprevodniki in spominski čipi, ki so zdaj že podvrženi višjim carinam navkljub domačim kritikam o nesmiselnosti tovrstnih protekcionističnih ukrepov, ki jih sedanja administracija upravičuje s kitajskim oviranjem dostopa do njihovega trga, krajo intelektualne lastnine in državnimi subvencijami domačim podjetjem, ki pomenijo nelojalno konkurenco tujim na kitajskem in globalnem trgu.
Pekingu zmanjkuje prostora za recipročnost
Z višjimi carinami je zdaj zajetih že skoraj 16 odstotkov skupne blagovne menjave ZDA in Kitajske, če bo Trump vztrajal pri njihovem napovedanem širjenju, pa bi lahko bila konec septembra že kar polovica. Kako lahko odgovori Peking, ko mu bo zmanjkalo prostora za recipročnost carin, ni povsem jasno. Analitiki omenjajo spodbujanje bojkota ameriških izdelkov, privlačnih za kitajske potrošnike kljub višjim cenam, pa tudi zaostritev pogojev za poslovanje ameriških multinacionalk na Kitajskem od Appla do Starbucksa. Pri tem ekonomisti opozarjajo, da bodo negativne posledice carinske vojne, ki že prehaja v trgovinsko, občutili vsi – Kitajska in ZDA predvidoma že letos z zmanjšanjem gospodarske rasti za okoli četrt odstotka, globalna ekonomija pa pri njenem nadaljevanju že leta 2020 za pol odstotka. Medtem sta Peking in Washington v sredo začela prve trgovinske pogovore po julijski uvedbi carin, a kakšnega pozitivnega napredka nobena stran (še) ne napoveduje.
