Domovi za starejše: Ne vzdrži niti osnovna matematika
Ko človek pride na svet, išče zavetje. »Išče ga vse življenje, želi najti malo varnosti in človeške topline… A ko pojenja življenjska moč, pride občutek ponižanja, sploh če postanemo odvisni od drugih,« je leta 2010 zapisala Anica Lesjak, stanovalka Pegazovega doma Rogaška Slatina. Z zbornikom so delovni terapevti v domovih starejših celjske in koroške regije želeli s svojimi izpovedmi in izpovedmi takratnih stanovalcev osvetliti starost in bivanje v domu. Zbrali so številne iskrene zapise enih in drugih. Predvsem stanovalci so se razpisali o občutkih ob zavedanju, da brez tuje pomoči ne bo šlo. »Ko človek pride v tista leta, ko telo slabi, nekako pride v nasprotje s samim seboj. Volje je še vedno dovolj in hoče živeti, medtem ko telo ne dopušča,« je razmišljala stanovalka Doma Svetega Jožefa v Celju Štefanija Kovač. Ne le občutke nemoči, stanovalci so v zapisih izražali tudi neskončno hvaležnost za prejeto pomoč zaposlenih, ki so jim med drugim pomagali ohranjati še zadnje sledi samostojnosti. Eden od stanovalcev se je pohvalil celo, da je tudi po selitvi v dom vendarle ostal to, za kar se je izučil že v rani mladosti – krojač.
Za več tisoč starejših, ki v domove, ker ti od prenatrpanosti, predvsem v urbanih okoljih, pokajo po šivih, ne morejo, so takšna doživetja le neuresničljive sanje. ...
Mnoštvo zakonov in uredb, pravilnikov in napotil, ki organom (pregona, varnosti, obveščevalne dejavnosti) nalagajo ravnanje s slovenskimi državljani...
Finančni svetovalci nas učijo, naj nikoli ne tvegamo preveč in svoje premoženje vedno razpršimo. Nasvet, ki ga velja spoštovati. Podobno razmišljajo...