V tem času sem doživela najrazličnejše modne preobrazbe in videla rojstvo trendov, ki so ustvarili sodobno modno zgodovino. Moje fotografije starejšega datuma me vedno nasmejijo. Še posebno, če jih gledam skupaj s hčerko, ki meni, da sem totalno demode – ima devet let in zelo izdelan modni okus. Moje najbolj odbito modno obdobje so bila zagotovo 80. leta – takrat sem bila stara petnajst, šestnajst let in sem nosila popolnoma strgane kavbojke (zaradi njih je morala celo mama v šolo) in katastrofalno trajno. Kavbojke bi morda v nekoliko cenzurirani obliki nosila še danes, tiste pričeske pa definitivno ne.
Kakšna je dejansko modna klima v Sloveniji?Slovenija ni modna dežela in to nikoli ne bo. Imamo sicer nekaj odličnih strokovnjakov, ki pa se večinoma udinjajo v tujini, saj drugače, zavoljo neobstoječe domače modne industrije, pač ne gre. Pri tem gre poudariti, da talent je, vendar je sistem modnega izobraževanja pri nas popolnoma zastarel, saj se osredotoča zgolj na modno oblikovanje, pri tem pa popolnoma pozablja na druge, precej bolj iskane in aktualne z modo povezane poklice.
Kakšno vlogo ima pri tem naš izobraževalni sistem?V Sloveniji izobražujemo zgolj klasične modne oblikovalce, ki so, ko končajo študij, praktično nezaposljivi, saj delovnih mest zanje ni, drugih znanj, ki bi jim na zaposlitvenem trgu prišla prav, pa enostavno nimajo. Prav zato sem se pred dvema letoma odločila zasnovati program modnega komuniciranja v sklopu Fakultete za dizajn, ki mladim in vsem tistim, ki si želijo kariero v modni industriji onkraj modnega dizajna, ponuja nujno potrebna znanja, kot so modni marketing, razumevanje modnega porabnika, styling, vizualni merchandising… Skratka to, kar danes zaposlovalci v modni industriji iščejo in ne dobijo. Študiju modnega komuniciranja smo letos dodali še program styling 2, namenjen vsem, ki že imajo osnovna znanja, a jih želijo nadgraditi ali si ustvariti svoj book.
Pravijo, da se je modna ozaveščenost iz modnih krogov preselila v prav vse družbene sloje. Kakšno vlogo tukaj odigrajo instagram in tudi modne blogarke?Novi mediji so modo zagotovo demokratizirali. Modnost danes ni več zgolj v domeni modnih oblikovalcev in modnih trgovcev, pač pa predvsem v rokah porabnikov, kar je elitistično modno industrijo naredili bolj dostopno. Porabnik danes nove modne trende ne le spremlja, pač pa jih tudi sooblikuje. Digitalne platforme so nedvomno ključno prispevale k demokratizaciji in demistifikaciji mode, vendar jim to brez razvoja in popularizacije hitre mode ne bi uspelo. Ta praksa, ki je osredotočena na krajšanje dobavnih rokov in polnjenje tržišča z vedno novimi izdelki na najhitrejši in najcenejši možni način, je glavni dejavnik za spremembe.
So ti dejansko narekovalci mode tudi pri nas: instagram, modne blogarke?Modne trende še vedno ustvarjajo modne revije. Tu se ni nič spremenilo. Blogark, ki te trende soustvarjajo ali bolje rečeno, sporočajo svetu, je v resnici na globalni ravni zelo malo in nobena med njimi ne prihaja iz Slovenije .
Kakšna je naša blogarska scena?Po vsem svetu je približno enaka. Blogarjev je na tisoče, tistih dobrih in kakovostnih ter resnično vplivnih pa v resnici zelo malo. Tudi pri nas ni nič drugače. Digitalizacija danes omogoča, da lahko vsak objavi svoje mnenje o čemer koli in postane »strokovnjak« za kar koli. Ali o tem v resnici tudi, kaj ve, je povsem nepomembno.
K vse bolj obsednemu nakupovanju oblačil spodbuja tudi njihova dostopnost. Tako so se prodaje oblačil lotili tudi supermarketi, ki imajo celo svoje cenovno dostopne modne linije. Kako gledate na instantno, hitro modo?Hitra moda je pač postranska škoda razvoja. Se pa tu pojavlja predvsem vprašanje družbene odgovornosti. Hitra moda izdela in proda neznanske količine modnih kosov, ki jih porabniki oblečejo le nekajkrat. Ustvarja ogromne količine odpadnih oblačil ter posledično številne težave, ki negativno vplivajo na dobrobit in prihodnost družbe, kot so močno onesnaženje, degradacija okolja, uničevanje naravnih virov, slabe delovne razmere in neenaka porazdelitev ekonomskih dobrin. To so zadeve, o katerih bomo morali začeti razmišljati vsi. Trenutno se ukvarjam z doktoratom prav na temo trajnosti v modni industriji in lahko vam povem, da je znanje o posledicah, ki jih ima modna industrija, pri nas izjemno nizko.
Raziskava QZ pravi, da moški danes za oblačila porabijo tudi do 70 odstotkov več denarja, kot so ga leta 1998, trg moških oblačil pa na leto obrača okoli 500 milijard evrov. Bi lahko to rekli tudi za naš prostor?Definitivno ne. Prodaja moške mode po vseh kazalcih močno caplja za žensko. Gre predvsem za razliko v nakupnih navadah in preferencah ženskega in moškega modnega kupca. Nekateri podatki namreč nedvoumno nakazujejo, da ženske precej bolj pogosto kupujemo zaradi čustvenih potreb kot moški, ki kupujejo takrat, ko oblačilo v resnici potrebujejo. Poleg tega smo velike porabnice hitre mode predvsem ženske, moški raje kupijo manj in takrat bolj kakovostno in nekoliko dražje.
