Med bosansko vojno so se politiki zahodnih držav radi umaknili pred zahtevami po intervenciji z izgovorom, da gre na Balkanu za starodavne spore, ki jih nihče ne razume in so načeloma nerešljivi. To naj bi bila specifičnost tega prostora, kjer so spori med majhnimi postali del globalne zgodbe. To pa je mogoče reči tudi za spore med velikimi in majhnimi ter tudi za spore med velikimi. Vsi imajo za seboj dolg rep. Donald Trump in iranski ajatola sta se ta teden spričkala zaradi dvostranskega sporazuma iz leta 1955. Strahovi z začetka hladne vojne so postali vodila sodobne politike. Iran se je zaradi letošnjih ameriških sankcij pritožil na mednarodno sodišče v Haagu in se skliceval na šestdeset let star papir. Sodišče je odločilo, da so nekatere sankcije nezakonite in da jih morajo Američani ukiniti. Ameriška administracija, ki ne priznava jurisdikcije mednarodnih sodišč, je odgovorila tako, da je napovedala enostranski izstop iz sporazuma. Na prvi pogled gre za še eno otročarijo Trumpove administracije, v resnici pa za njo stoji usoda vsaj treh držav in vprašanje stabilnosti še zadnje države med Kabulom in Tripolijem, ki ni popolnoma propadla.
Do strahov iz preteklosti je treba imeti spoštljiv odnos. Tudi stvari, ki se zdijo samo v stare rjuhe zavit prazen nič, lahko skočijo iz omare in začnejo strašiti o...
Na začetku septembra sem na Bledu sedel nasproti turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşogluja. »Bi vi naredili državni udar proti svoji vladi?« me...