Danes javno objavljen dokument, ki predstavlja nekakšen osnutek sporazuma med Slovenijo in Madžarsko za njuno sodelovanje pri izgradnji drugega tira med Koprom in Divačo, odmika vsakršen dvom, da naj bi bila Luka Koper ali kakršna koli prednostna obravnava madžarskih prevoznikov predmet pogajanj med državama. Nasprotno. »Lastniški delež Republike Slovenije in prednost madžarskih vlakovnih prevoznikov pri uporabi drugega tira nista predmet pogajanj. Prav tako sporazum ne bo posegel v koncesijsko območje, koncesijsko pogodbo ali dejavnosti Luke Koper,« je jasno zapisano v peti točki včeraj objavljenega dokumenta. Ta je dostopen na tej povezavi.
Spomnimo, nekatere politične stranke, pa tudi nekateri vidni ekonomisti so večkrat javno trdili, da bo Madžarska v zameno za svoj finančni vložek, 200 milijonov evrov, pridobila zemljišča znotraj koncesijskega območja Luke Koper, četudi je nekdanji minister Peter Gašperšič to vseskozi zanikal. Drži pa, kot je prav tako razvidno iz tega osnutka sporazuma, da naj bi Slovenija Madžarski pomagala pri »najemu okoli 50.000 kvadratnih metrov površin za skladiščenje tovora. Te površine se najamejo na območju pristanišča, in sicer izven koncesijskega območja Luke Koper in znotraj območja, ki ga opredeljuje državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru«. Zaenkrat na tem območju tujci, bodisi države ali logisti, ne najemajo površin. Najemnina bi se obračunala po tržni vrednosti, najemno razmerje pa bi bilo v skladu s pravnim redom Slovenije, še navaja dokument.
Ostale točke pogajanj
Sporazum navaja, da bi Madžarska pridobila poslovni delež v družbi 2TDK »kot družbenica z vsemi pravicami in obveznostmi, ki ji pripadajo po obligacijskem pravu«, da kapitalski vložek Madžarske skupaj z drugimi državami ne sme preseči vložka Slovenije, višina donosa na vložen kapital pa ne sme presegati 2,8 odstotkov letno. Podrobnejši odnosi družbenic, način upravljanja in nadzora, naj bi bili medtem urejeni v posebni pogodbi, ob tem pa bi bilo število članov v organih nadzora in upravljanja, ter predvsem obseg njihovih glasovalnih pravic, sorazmeren z njihovim vložkom (upoštevaje tudi nepovratna evropska sredstva). Sporazum navaja, da drugi tir po koncu koncesijskega razmerja, ki traja 45 let, ostane last Slovenije. Morebitne prekoračitve ocenjene predračunske vrednosti projekta (približno 960 milijonov evrov, op. a.), nosita obe sodelujoči državi enakovredno. Dokument tudi jasno navaja, da mora končni sporazum ratificirati državni zbor.
Uvodoma dokument pojasni tudi širše okoliščine, ki botrujejo sklepanju takšnih mednarodnih sodelovanj; da je zaradi prednosti gradnje avtocestnega omrežja izgradnja železniške infrastrukture zaostajala in da bi ta zaostanek iz preteklih let lažje premostili, so smiselne strateške povezave, s katerimi bi omogočili hitrejšo realizacijo strateških projektov. Sporazum tudi navaja, da bo madžarsko sodelovanje Sloveniji omogočilo lažji dostop do evropskih sredstev, javnofinančno razbremenitev, zmanjšalo tveganja izvedbe projekta ter »zmanjšalo odvisnost v logistiki od konkurenčnih držav«. Zato sta državi že januarja 2016 podpisali memorandum o sodelovanju, pri katerem je koprsko pristanišče prednostnega pomena ter tudi izgradnja drugega tira. »Zavezali sta se k pospešitvi potniškega in tovornega prometa med državama, zlasti med Budimpešto in Ljubljano ter koprskim pristaniščem,« piše v sporazumu. Madžarska stran je nato Sloveniji izdala pismo o nameri, ki ga je Slovenija predložila v svoji vlogi za pridobitev evropskih sredstev za pripravljalna dela, ki se bodo predvidoma začela v naslednjem mesecu. Madžarska je Slovenijo s pismom podprla tudi na blending razpisu, kjer je Slovenija, kot je znano, pridobila 109 milijonov evrov, ter v omenjenem pismu zapisala, da bo za izgradnjo drugega tira prispevala 200 milijonov evrov.
Kdo je v slovenski delegaciji?
V Slovenski delegaciji, ki se (je) pogaja(la) z Madžarsko so sicer: Jure Leben, nekdanji državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu ter aktualni minister za okolje, Miranda Goff Ferjančič, državna sekretarka na finančnem ministrstvu, Borut Mahnič, vodja sektorja za mednarodno pravo pri ministrstvu za zunanje zadeve, Sašo Matas iz direktorata za javno naročanje, Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu ter Rok Jerman z infrastrukturnega ministrstva.
