Vsakoletna proračunska drama v Sloveniji opozarja, da je v strategiji in metodologiji proračunskega načrtovanja nekaj zelo narobe. Prvi problem je v tem, da politiki ni jasno, kam se Slovenija uvršča glede javnofinančnih gibanj v odnosu do povprečja v Evropski uniji. Če je to razmerje v daljšem obdobju stabilno, je to pokazatelj, kakšna bi lahko bila racionalna strategija proračunskega načrtovanja in kakšne so objektivne omejitve za strukturne spremembe, ki naj bi jih prinesle želene ali zapovedane reforme. Podatki kažejo, da prostora za globoke spremembe na obeh straneh javnofinančne bilance ni in da je neodgovorno lomastenje po strukturi davkov in proračunskih izdatkov neproduktivno.
To velja še toliko bolj v situaciji, ko ne obstaja domišljen srednjeročni programski okvir in ko je srednjeročna makro fiskalna konsolidacija razpeta med nejasna in...