Politika krpanja lukenj, lojalnosti in stiskanja rok
Krpanje ministrskih vrst ni bilo nikoli lahko opravilo. Toliko bolj v obdobju splošnega zgražanja nad politiko in posledične plitkosti kadrovskega bazena novokomponiranih političnih strank. Vsak premier in politična stranka lahko pri iskanju ministrskih kandidatov sledita dvema osnovnima smernicama: ali dajeta prednost kandidatom, ki se vsaj približno spoznajo na teme ministrovanja, ali pa sta pri izboru ključni partijska izkaznica in lojalnost predsedniku stranke. Splošnega pravila pri tem ni, skoraj 30-letna slovenska demokracija potrjuje načelo, da je za ministre najboljša kombinacija obojega – političnega in strokovnosti.
Prva osamosvojitvena vlada Lojzeta Peterleta je bila presek obeh kriterijev, predvsem pa je bila izrazito koalicijska in kot taka rezultat mnogih kompromisov. Nasle...