No, zahvala gotovo ne. Kvečjemu dodatna klofuta. In to Janezu Drnovšku: tovarišu, gospodu, svetovljanu, intelektualcu, državniku, predvsem pa Človeku (spomnimo se samo Ambrusa).
In pokojni Drnovšek, ki se javno ni sicer nikoli deklariral in se kar naprej razglašal za osamosvojitelja, še manj da bi si pripisoval kakšne posebne zasluge za to (kot si jih recimo pripisuje Janša), da je danes Slovenija samostojna in (pogojno) neodvisna država, je Janezu Janši vrnil milo za drago na zelo korekten in prizanesljiv način: poimenoval ga je le »princ teme«. A Janša je bil zaradi tega očitno tako zamerljivo užaljen, da se še danes takoj razkuri, če ga kdo tako poimenuje. No, oni dan ga je na eni izmed izrednih sej DZ, ki jo je zahtevala dežurna SDS – ki praviloma kot po tekočem traku sklicuje izredne in nujne seje DZ, pa interpelacije, ustavne obtožbe in referendume vseh vrst, kliče trojke in nas za posladek še osira v evropskem parlamentu – tako poimenoval poslanec Jani Möderndorfer. Nič hujšega! Jože Tanko se je tako nasršil, da je zahteval kar Janijevo fizično odstranitev iz parlamenta.
No, zadnje esdeesovsko osiranje pa se je zgodilo pred nekaj dnevi, ko se je Milan Zver v EU-parlamentu pritoževal nad Šarčevo povsem nedolžno izjavo v zvezi z oglaševanjem državnih podjetij v problematičnih (glede na sovražni govor) medijih. Nič kaj tako spornega ni premier rekel, da bi si zaradi tega že naslednji dan zaslužil interpelacijo, kaj šele dramatiziranje in alarmiranje EU-parlamenta. Seveda na že znani SDS-ov način: s preobračanjem izjav oziroma iz konteksta iztrganih besed, pa s ponarejanji, fotošopi in še čim.
Čeprav človekove pravice in svobodo govora največkrat krši kar sama SDS, in to tistim, ki se jim drznejo oporekati. Tudi in celo najraje pa kar svojim (nekdanjim) privržencem, ki so jih ravno zaradi neposlušnosti svojemu vodji pred leti že zapustili. Ali pa jih še zapuščajo oziroma jih bodo še zapustili. Upati je, da jih bo vedno več. In da bo jutri takšna stranka SDS le še pretekla zgodovina. Ki se je ne bomo mi, kaj šele naši zanamci, nič kaj radi spominjali.
Janez Turk, Ljubljana