Menedžerji treh nemških avtomobilskih koncernov, BMW, VW in Daimler, so se včeraj mudili na sestanku v Beli hiši. Razprava naj bi se vrtela okoli nemških avtomobilskih investicij v ZDA in groženj o uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz avtomobilov iz EU v ZDA. Na sestanku je bil tudi Donald Trump, menedžerji pa so obljubili višje investicije v ZDA. Trump naj bi na predstavljene projekte odreagiral pozitivno. Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je sicer tik pred srečanjem nemške avtomobilske velikane pozval, naj v ZDA proizvajajo več avtomobilov, predvsem električnih. Prav s tem orožjem naj bi menedžerji Trumpovo vlado prepričali, da je uvedba carin škodljiva. Ne nazadnje, evropski proizvajalci v ZDA že načrtujejo nove investicije, VW bo na primer gradil tovarno električnih avtomobilov, medtem ko ameriški General Motors napoveduje zapiranje še več tovarn, kar močno jezi Trumpa.

Po dizelski aferi še carine

V Nemčiji je zaradi sestanka zaznati precej nelagodja. Za pogajanja o carinah je namreč pristojen Bruselj, zato nekateri komentatorji ne vidijo nobenega smisla v tem, da se menedžerji »hodijo slikat s Trumpom«. Trump je evropsko avtomobilsko industrijo vzel na piko zaradi velikega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ki ga ima država v tem sektorju. Evropski proizvajalci so lani v ZDA izvozili za 38 milijard evrov vozil, ameriški v EU le za šest milijard evrov. Ker avtomobilska industrija v EU predstavlja pomemben del gospodarstva – okoli sedem odstotkov BDP in 5,7 odstotka delovnih mest –, bi ob uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz to lahko močno zamajalo evropsko gospodarstvo. Trenutno na izvoz v ZDA veljajo 2,5-odstotne carine, v nasprotni smeri pa 10-odstotne.

Morebitna uvedba carin bi bila za nemško avtomobilsko industrijo po dizelski aferi dodaten udarec. V letošnjem letu je število na novo registriranih vozil v primerjavi z lanskim komaj kaj zraslo, v 11 mesecih za vsega 0,4 odstotka, kar je bistveno manj kot v preteklih letih. Prodaja vozil je v zadnjih mesecih upadla tako zelo, da je to v Nemčiji celo povzročilo padec gospodarske rasti v tretjem četrtletju. Prodaja novih vozil naj bi upadla zato, ker proizvajalci niso pravočasno poskrbeli za izpolnjevanje novih okoljskih standardov, ki so začeli veljati s 1. septembrom.

V kolikšni meri je za padec prodaje vozil zaslužna negotovost, povezana s prepovedmi vožnje za dizelska vozila pod okoljskim razredom euro 6 v mnogih velikih nemških mestih, ni mogoče izvedeti. Ne glede na to je med Nemci in dizelskim pogonom ljubezni zagotovo konec. Delež dizelskih vozil med na novo registriranimi vozili je v zadnjih treh letih upadel z več kot 46 odstotkov na manj kot 30 odstotkov. Ob dejstvu, da bo vse več mest moralo zaradi nadpovprečnih izpustov škodljivih delcev, ki jih ustvarjajo dizli, uvesti delne ali celo splošne prepovedi vožnje za vozila z manj kot okoljskim razredom euro 6, trend ni nepričakovan. Je pa to povzročilo precej nejevolje pri deželnih in mestnih oblasteh, ki morajo te prepovedi uresničiti. Nekateri vladi očitajo, da je do avtomobilskih proizvajalcev preveč popustljiva in da bi morala odločneje zahtevati, da ustrezno nadgradijo sporna vozila. Težave imajo tudi s sistemom nadzora prepovedi. Namreč, z videobeleženjem vseh vozil imajo velike težave zaradi vprašanja zaščite osebnih podatkov.

Nova milijarda evrov za čistejša vozila

Na zadnjem dizelskem vrhu vlade in nemških dežel v začetku tedna je kanclerka Angela Merkel obljubila, da bodo dežele iz zveznega proračuna prejele še dodatno milijardo evrov za načrte izboljšanja kakovosti zraka v mestih. Namesto ene torej dve milijardi evrov, ki naj bi ju namenili za nakupe električnih vozil v javnem transportu in za tehnične izboljšave dizelskih vozil obrtnikov. A kot so ugotavljali udeleženci že tretjega tovrstnega vrha, to ne bo zadoščalo za občutno zmanjšanje emisij, ki jih povzročajo dizelska vozila. Predstavniki mest, v katerih so sodišča naložila prepoved vožnje dizelskih vozil, so opozorili, da bi morali tehnične nadgradnje začeti že v letu 2019 in ne šele v prvem četrtletju 2020. Le tako bi se lahko izognili prepovedim vožnje, ki so večinoma napovedane že za leto 2019.