V Premogovniku Velenje in njegovem HTZ so po pisanju časnika seznanjeni, da njihova krovna družba Holding Slovenske elektrarne (HSE) načrtuje uvoz premoga. Prvenstveno sicer zato, ker so količine premoga v Velenju omejene. Če bi hoteli še naprej pridobivati zadostne količine lignita za nemoteno delovanje šoštanjske šestice do leta 2054, bi morali spodkopati Šoštanj in del proti Topolšici, kar pa je praktično neizvedljivo.
V skupini HSE so zato že izvedli analize uporabe dodatnih tujih premogov. Po dobljenih podatkih so analizirali predvsem dve varianti: možnost dobave nadomestnega premoga, ki bi se v kurišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš) lahko uporabljal samostojno ali pa kot premog, ki bi ga bilo treba ustrezno mešati.
Tako so naredili simulacije mešanja lignita z indonezijskim premogom kot tudi z rjavim premogom z območij nekdanje Jugoslavije. A preden bi se v Šaleški dolini tega lotili, bi potrebovali razkladalno rampo.
Po neuradnih podatkih Večera že potekajo priprave za preselitev razkladalne postaje iz Trbovelj v Velenje, saj izračuni kažejo, da bodo potrebe po uvoženem premogu hitrejše kot pa gradnja tretje razvojne osi skozi Velenje.
Do leta 2030 naj bi letno uvozili med 600.000 in 950.00 ton premoga
Po teoretičnih izračunih naj bi od leta 2020, ko bo drastično upadel izkop lignita, pa do leta 2030 letno uvozili med 600.000 in 950.000 ton premoga (najverjetneje naj bi izbrali indonezijski premog, ki ga uporablja Toplarna Ljubljana, prodaja pa ji ga Gorenje).
Premogovnik Velenje naj bi do leta 2030 najverjetneje zaprli, je še razbrati iz dokumentov, ki so jih pridobili v časniku. Emisijski kuponi se namreč dražijo, Teš naj bi letno zanje plačal 80 milijonov evrov (za primerjavo: celoletni strošek dela v Premogovniku Velenje je 54 milijonov).
V Šoštanju medtem preigravajo možnost dograditve ene ali dveh novih plinskih turbin in parnega turboagregata, ki bi stali na področju starih blokov ena, dve in tri. V igri so štiri variante, od najcenejše, s katero bi pridobili dodatnih 141 megavatov moči, do najdražje, ki bi Šoštanju prinesla do 536 megavatov moči. Med potencialnimi dobavitelji so Siemens, Ansaldo in General Electric s cenami od 80 milijonov do 350 milijonov evrov.
V HSE so za Večer pojasnili, da je Teš ključni energetski objekt za zagotavljanje energetske stabilnosti države. Ker te stabilnosti ne želijo ogroziti, razmišljajo o vseh razpoložljivih in dopustnih možnostih za zagotavljanje stabilnega delovanja elektrarne tudi v prihodnje, so navedli in spomnili, da se je o alternativnih virih premoga razmišljajo že v preteklosti.
