Vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek je pojasnil, da letos stanje glede podlubnikov ni nič boljše kot minula leta, saj je vetrolom konec oktobra polomil dodatnih 150.000 kubičnih metrov smrek. Tako sanitarna sečnja letos dosega enake ravni kot lani.
»Žal bo očitno lubadar tudi prezimil podobno kot lani, ko smo računali, da smo ga spomladi že precej potolkli, potem pa je znova sledil velik izbruh. Ne delamo si več utvar in četudi bomo uspeli do pomladi pospraviti vse količine, moramo biti v letu 2019 pripravljeni na nov napad,« je izpostavil Avsenek.
»Stanje je zaskrbljujoče. Iz leta v leto imamo več lubadark in letošnje razsežnosti so bile res kaplja čez rob,« je povedal tudi Marko Matjašič, direktor Gozdnega gospodarstva (GG) Bled, ki je ena vodilnih slovenskih gozdarskih družb. Zagotovil je, da se kot izvajalsko podjetje maksimalno trudijo gozdove sanirati v čim krajšem času.
20-krat večje količine posekanih dreves
Letošnji posek v gozdovih, za katere skrbijo, znaša kar 260.000 kubičnih metrov, pri čimer je velika večina sanitarne sečnje. V poletnih mesecih so količine, ki jih morajo pospraviti, celo 20-krat večje od običajnih. To povzroča precej težav pri zagotavljanju podizvajalcev in odvozu ter skladiščenju lesa.
Trenutno se osredotočajo na sanacijo vetroloma na Jelovici, pri čemer se pomikajo od zgoraj navzdol, saj ob snegu delo na najvišjih območjih ne bo mogoče, s sanacijo pa nameravajo nadaljevati tudi preko zime. Bojijo se, da bi se lubadar lahko razmahnil tudi na Pokljuki, kjer pa bi bile zaradi večje količine smreke in prepovedi strojne sečnje posledice še hujše.
Delo zavira administracija
Matjašič je povedal, da so ministrico povabili na ogled, ker so ji želeli pokazati, v kakšnih razmerah poteka delo. »Država nam lahko pomaga tako, da zmanjša administracijo, ki nas ovira pri delu. Problem so denimo dolgi postopki pri izgradnji gozdnih vlak,« je pojasnil Matjašič in dodal, da si želijo predvsem to, da jih država razume in v okviru svojih zmožnosti naredi, kar je mogoče, da pomaga.
Ministrica je po ogledu velikih razsežnosti škode, ki so jo na Jelovici povzročile ujme in podlubnik, povedala, da je beseda tekla o tem, kako bi lahko ministrstvo ustvarjalo pogoje, da bi sanacija potekala čim bolj nemoteno.
Prepričana je, da rešitve obstajajo in da se ni treba vedno posluževati interventnih ukrepov ter bi lahko marsikaj rešili sistematično, tako da bi bili v prihodnje že vnaprej pripravljeni na takšne primere in bi imeli podlage, ki bi olajšale aktivnosti v času, ko pride do naravnih nesreč.
Na ministrstvu se po njenih besedah pripravljajo na prenovo zakona o gozdovih, pri čemer je govora o tem, kako predvideti podlage za ukrepanje, da bi se izognili težavam, s katerimi se soočamo danes pri sanitarni sanaciji gozdov.
Gre pa tudi za ukrepe in sredstva za obnovo gozdov, ki so v programih razvoja podeželja na voljo in se po podatkih ministrstva celo premalo črpajo. Zato, kot je dejala ministrica, spodbujajo lastnike k prijavi na razpise.
