Najbrž nisem bil edini, ki ga je šele pred tednom dni, med spremljanjem plebiscitne proslave, spreletelo, da imamo za predsednika vlade nekoga, ki pred četrt stoletja ni stal na nobeni barikadi, ni nosil pištole za pasom ali imel ognjevitih političnih govorov, zato nikoli ne bo dobil častnega znaka svobode zaradi sodelovanja v najbolj svetli epohi naše tisočletne nacionalne zgodovine. Marjan Šarec je stal tam na odru Cankarjevega doma in je to kar malo sramežljivo priznaval in se tudi že vnaprej zagovarjal: Veste, takrat sem bil še premlad za puško, zaradi tega nisem mogel imeti z »revolucijo« nič, ampak »pridobitve revolucije« pa globoko spoštujem, saj sem Slovenec, domoljub, gasilec itd. itd.
Ker verjamem, da človek kroži v času in na poti svojega razvoja venomer srečuje in odkriva le samega sebe in lastna iskanja, ja, ker mi je blizu tista razvpita Hegl...