Boris Dežulović: Skrivnost zvitkov z Mrtvega morja
Pijem tako pred nekaj dnevi jutranji espresso, listam po časopisih in odprem Dnevnik. Od časa do časa rad tako v splitskih lokalih razprostrem po mizi slovenski časopis in spravljam v začudenje domorodce, ki me potem gledajo, kot da bi v kafiču bral starodavne hebrejske zvitke z Mrtvega morja. Jaz pa potem na glas ponosno komentiram anketo o novoletnem ognjemetu v Ljubljani in se živciram zaradi bedastega koncepta, po katerem, glejte, imajo pravico do svojega mnenja o ognjemetu v Ljubljani celo, kaj jaz vem, bralci časopisov po splitskih kafičih, ki nimajo kakšnega pametnejšega dela. Kje sem že ostal? Ja: pred nekaj dnevi tako v nekem splitskem lokalu pijem espresso, listam Dnevnik in v kulturni rubriki ves osupel naletim na besedilo z naslovom, citiram, »Za Hrvaškim narodnim gledališčem v Splitu izjemno uspešno leto: splitska Trmoglavka osvojila Gavellove večere«.
Bil sem osupel. Sredi slovenskega časopisa razmeroma velik članek o tem, kako je dve najpomembnejši hrvaški gledališki nagradi odnesel splitski HNK: najprej z Ajshi...
Predstavljajte si, recimo, da je Blejski otok vaš zasebni otok. V tistih davnih časih pred tisoč leti se je neki vaš prapraded boril za Henrika II.,...