Tjaša Bela iz Celja je bila brezposelna več kot dve leti. V tem času je oddala veliko vlog za zaposlitev, celo toliko, da jih ni več štela. Vse so bile zavrnjene. »Podvomila sem, ali bi sploh vztrajala z iskanjem službe kot komercialistka, in se na koncu odločila za spremembo,« je dejala. Odločila se je za preusposabljanje in se podala nazaj v šolske klopi. Pridobila je naziv vzgojiteljica predšolskih otrok in se po končanem šolanju vključila še v program usposabljanje na delovnem mestu Zavoda RS za zaposlovanje ter mesec po končanem usposabljanju dobila zaposlitev.
Pridobitev kompetenc za konkretnega delodajalca
»Gre za pridobivanje in krepitev sposobnosti, znanja, veščin in spretnosti brezposelnih oseb, in to na konkretnih delovnih mestih pri delodajalcih, po programu usposabljanja, ki ga ti predstavijo in izvajajo s pomočjo mentorja, vse z namenom, da se vključenim osebam povečujejo njihove zaposlitvene možnosti,« je pojasnila Dragomila Šeško z zavoda za zaposlovanje, skrbnica programa usposabljanja na delovnem mestu. Program je po njenih besedah primeren ciljni skupini, ki ni »najlažja«. Vanjo sodijo ljudje, starejši od 50 let, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece, osebe, stare 30 let in več, ki so dolgotrajno brezposelne, in ne nazadnje tisti brezposelni, stari 30 let in več, ki imajo končano osnovnošolsko izobrazbo ter so prijavljeni v evidenci brezposelnih najmanj tri mesece.
Lani vključenih 863 brezposelnih
»Lani smo za izvajanje usposabljanja na delovnem mestu prejeli 1312 ponudb delodajalcev, za izvajanje pa je bilo sprejetih 831 oddanih ponudb,« je povedala Šeškova. 91 delodajalcev je od ponudbe odstopilo, preostali niso izpolnjevali pogojev in določil javnega povabila, zato njihove ponudbe za izvajanje niso bile izbrane. Kot končni izkupiček leta 2018 se je na delovnih mestih pri delodajalcih usposabljalo 863 brezposelnih.
Največ trgovine in vzdrževanja
Največ vključitev, kar 141, je potekalo na področju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, nekoliko manj (117) v sektorju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter v zdravstvu, na tretjem mestu glede na ponudbe delodajalcev pa je področje socialnega varstva (114). Druge dejavnosti so bile po besedah Šeškove zastopane v manjši meri.
