Proizvodnja hrane je – enako kot proizvodnja avtomobilov – globalni posel. Avtomobilska vrata naredijo v eni državi, ključavnico v drugi, sedeže v tretji… S hrano ni nič drugače. Slovenski kmet gre (običajno prek enega ali dveh posrednikov) čez Hrvaško in Madžarsko po teličke v Romunijo. Doma jih približno leto dni krmi s koruzo iz ZDA, sojo iz Južne Amerike, ječmenom iz Madžarske, vitamini iz Nemčije… Ko so živali godne za zakol, gredo najkakovostnejše med njimi (znova prek dveh posrednikov) v avstrijske in italijanske klavnice, številne tudi na ladjo na približno petdnevno plovbo do Libanona in od tam naprej v zaledne arabske države. Rejne živali so torej novodobni krištofi kolumbi.
Turistična pot mesa je še bolj razgibana. Primer: iz Romunije gre prek ciprskega in nizozemskega trgovca do francoskega dobavitelja. Ta ga proda švedskemu in franco...
V torek je začela veljati novela zakona o kmetijstvu v delu, ki se nanaša na nepoštene poslovne prakse v verigi preskrbe s hrano. Njihovi izumitelji...